TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) in tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi) se zavrneta in se potrdi izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 535,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ne gre slediti materialnopravnemu stališču, da presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z vložitvijo nasprotne tožbe izgubila pravico do zadrževanja 10 % pogodbene vrednosti, toženi stranki odvzema možnost uveljavljanja napak gradnje v garancijski dobi. Toženi stranki ni onemogočeno uveljavljanje napak gradnje v garancijski dobi, saj je te napake in plačilo stroškov njihove sanacije uveljavljala z zahtevkom po nasprotni tožbi. Za te napake bo (v finančnem smislu) odgovarjala tožeča stranka, ki bo tista, ki bo stroške sanacije plačala.

Sledeč stališču tožene stranke, ki ga utemeljuje v pritožbi, pa bi prišli v situacijo, v kateri bi bila tožena stranka obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Sodišče bi tako zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo zadržanih sredstev, s čimer bi tožena stranka pridobila sredstva za odpravo napak, hkrati pa bi z ugoditvijo zahtevku po nasprotni tožbi tožena stranka sredstva za odpravo napak pridobila še enkrat, saj ne bi bila dolžna plačati zadnjih 10 % pogodbene cene. Po odpravi napak pa tožeča stranka plačila polne pogodbene cene ne bi mogla uveljavljati ponovno, saj bi bilo o njeni isti terjatvi že pravnomočno odločeno in bi se na ta način kršilo načelo ne bis in idem.