TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba prve toženke se zavrne in se sodba VIII Pg 5/2011 z dne 1. 12. 2015 v I. točki izreka in in sklep VIII Pg 5/2011 z dne 20. 4. 2016 v I. točki izreka potrdita.

II. 1. Pritožbi šestega toženca zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v IV. točki in VII. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke zoper šestega toženca za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 35.462,66 EUR od 22. 9. 2010 do 2. 8. 2011, zakonskih zamudnih obresti od zneska 24.315,92 EUR od 3. 8. 2011 do 30. 8. 2011 in zakonskih zamudnih obresti od zneska 24.695,10 EUR za 31. 8. 2011.

2. V preostalem delu se pritožba šestega toženca zoper sodbo in sklep zavrne in se potrdi III. točka izreka (sklep o dovolitvi spremembe tožbe), IV. točka izreka v delu, v katerem je ugotovljena terjatev tožeče stranke do A. K. v višini 24.695,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2011 do plačila, VI. točka izreka in VII. točka izreka sodbe v delu, v katerem je dolžan šesti toženec plačati tožeči stranki 18.295,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2011 do plačila, solidarno s pravnomočno obveznostjo M. P.

3. Pritožba šestega toženca zoper sklep o stroških se zavrne in se sklep o stroških v delu, ki se nanaša na šestega toženca potrdi.

III. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

V primeru finančnega leasinga ni prepovedana izključitev odgovornosti leasingodajalca za nedobavo predmeta leasinga leasingojemalcu, zato sporne Pogodbe niso nične. Glede na varovalke iz Splošnih pogojev pritožbeno sodišče zaključuje, da je za uveljavitev zahtevkov zoper prodajalca pomembno tudi, da ni o pravni napaki obveščen ali da ni privolil v prodajo s pravno napako tudi tisti, ki ga je kupec kot leasingodajalec pooblastil, da stvari od prodajalca prevzame.

Prva toženka bi se lahko razbremenila odgovornosti za škodo, ki jo je povzročila tožeči stranki zaradi neplačevanja leasing obrokov, če bi trdila in v smislu 240. člena OZ dokazala, da ni mogla izpolniti svoje denarne obveznosti zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

Toženec je napake volje sicer zatrjeval v odgovoru na tožbo 7. 4. 2011, ni pa od sodišča zahteval, da poroštveno pogodbo razveljavi. Ker je trdil, da ga je v zmoto zapeljal s prevaro pri predložitvi listin v podpis M. P., ki ni stranka poroštvene pogodbe, bi moral še pravočasno trditi, da je leasingodajalec za to prevaro ob sklenitvi pogodbe vedel ali moral vedeti. Le zaradi ugotovitve, ali je obstajalo očitno nesorazmerje pri ocenjeni vrednosti se je sodišče prve stopnje oprlo tudi na mnenje sodnega izvedenca.

Glede na ugotovljeno 50% razliko v oceni dveh izvedencev je prišlo do spoznanja o očitno prenizki ceni iz cenitve, do katerega pa bi morala priti tožeča stranka tudi sama, ker unovčenje predmetov leasinga predstavlja tudi del njene dejavnosti.