TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba ZZS zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 877/95- 14 z dne 7. 4. 1999 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 362/D-100/94 z dne 12. 4. 1994 in sklepom Sekretariata za urejanje prostora Občine Ljubljana-Center št. 362-632/93-07/DK-MM, 351-605/93-07/DK-MM z dne 6. 9. 1994 se ne sprejme.

Z domnevno nezakonitostjo vsebinske odločitve sodišč ni mogoče utemeljevati kršitev pravice do poštenega sojenja po 22. členu Ustave. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni takšna, kot bi jo želela pritožnica, še ne utemeljuje očitka o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče je odločitev oprlo na ustrezne določbe zakonov ter svojo odločitev obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo. Po oceni Ustavnega sodišča razlaga uporabljenih zakonskih določb ni brez razumne podlage in torej ni arbitrarna. Glede na stališče, da likvidacija Kmetijske družbe ni pomenila krivičnega podržavljenja, ki bi lahko bil podlaga za denacionalizacijo, pa tudi stališče, da zato v konkretnem primeru ni upravičencev, ne pomeni arbitrarnega neupoštevanja 66. člena ZZad. Ker se 67. člen ZZad ne nanaša na pritožnico, pritožnica z ustavnosodno presojo te določbe ne more uveljavljati enakosti pred zakonom v konkretnem postopku odločanja o vračanju zadružnega premoženja na podlagi 65. in 66. člena ZZad. Okoliščina, da gre v primerih iz 67. člena ZZad za premoženje likvidiranih kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic, namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela likvidacija (nekreditne) zadruge v konkretnem primeru enako pravno naravo kot likvidacija kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic. Pritožnica tega ne v upravnem postopku ne v upravnem sporu niti ni zatrjevala.