TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 2. člena, kolikor določa, da se mora volilna kampanja končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja, in 32. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13) nista v neskladju z Ustavo.

Zahteva po jasnosti in pomenski določljivosti predpisa ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago, in tako kot vsi drugi predpisi so tudi zakoni predmet razlage. Z vidika pravne varnosti, ki je eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave, pa postane predpis sporen takrat, ko s pomočjo razlage ne moremo priti do njegove jasne vsebine, oziroma tedaj, ko se z ustaljenimi metodami razlage ne da ugotoviti vsebine (ne pa že tedaj, ko samo besedilo predpisa ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti v praksi).   Volilni molk pomeni poseg v pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave.   V primeru volilnega molka pravici do svobode izražanja stoji nasproti pravica do svobodnega izvrševanja volilne pravice. Slednja se lahko učinkovito izvršuje le, če so volivcem zagotovljeni pogoji, v katerih bodo lahko na volitvah svobodno in nemoteno oblikovali in izrazili svojo resnično voljo. To pomeni, da volilni molk varuje svobodno izvrševanje volilne pravice volivcev, kar po presoji Ustavnega sodišča pomeni ustavno dopusten cilj varovanja pravic drugih.   Volilni molk volivcem zagotavlja, da se vsaj na dan pred volitvami in na dan glasovanja nanje ne vpliva z novimi informacijami, temveč se jim omogoči, da v miru premislijo o vseh informacijah, s katerimi so bili seznanjeni v volilni kampanji, in se na podlagi premisleka odločijo, za koga bodo glasovali. Zato pomeni primeren ukrep (za zagotavljanje pogojev) za svobodno izvrševanje volilne pravice.    V primeru posredovanja novih informacij tik pred glasovanjem volivci ne bi mogli niti preveriti njihove verodostojnosti niti zares razmisliti o njihovi vsebini oziroma pomenu. Možnost zlorab in manipulacij z informacijami, posredovanimi tik pred volitvami ali že med njimi, bi se zato upoštevno povečala. Glede na navedeno je takšen poseg nujen.   Koristi, ki jih za svobodno izvrševanje volilne pravice zagotavlja (prinaša) volilni molk, pretehtajo nad težo posega v pravico do svobode izražanja.