TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi:

- "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19957/2015 z dne 25. 2. 2015 ostane v veljavi v delu, s katerim je bilo dolžniku, sedaj toženi stranki, naloženo, da je dolžna plačati upniku, sedaj tožeči stranki, glavnico v višini 5.185,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 2. 2015 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 186,00 EUR.

- V presežku, za znesek 850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 2. 2015 do plačila se citirani sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek v navedenem obsegu zavrne.

- Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.296,89 EUR, v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje stroške pritožbenega postopka v višini 84,68 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Za poslovno odškodninsko odgovornost je značilno, da se protipravnost ravnanja kaže v kršitvi pogodbene (poslovne) obveznosti (obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je stranka s pogodbo zavezala opraviti). Splošni predpostavki tovrstne odgovornosti sta nepravilna izpolnitev (ki se kaže v obliki zamude z izpolnitvijo, izpolnitve z napako ali neizpolnitve) pogodbene obveznosti, ki ima značilnosti protipravnega ravnanja in okoliščina, po kateri vzrok za nepravilno izpolnitev izvira iz sfere stranke, katere izpolnitvena obveznost je kršena. Tožeča stranka je zatrjevala, da ji je zaradi zadevne kršitve pogodbe nastala škoda, ki je enaka koristi, ki bi jo dosegla, če bi tožena stranka kot naročnik svojo pogodbeno obveznost pravilno izpolnila. Takšna škoda pa je tožeči stranki gotovo nastala glede na dejstvo, da bi ji morala tožena stranka, če bi se držala pogodbeno dogovorjenega odpovednega roka, za čas, ko bi delavci tožeče stranke v korist tožene stranke opravljali delo, vplačati 8,50 EUR na uro po delavcu, te premoženjske koristi, ki predstavlja njen pozitivni pogodbeni interes, pa zaradi kršitve pogodbe tožeča stranka ni dosegla.