TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka (o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz primarne tožbe) kot tudi v točki IV. (odločitev o pravdnih stroških) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

V danem primeru se je pogodbeno razmerje med pravdnima strankama izjalovilo, zato na splošno velja, da mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti koristi, ki jih je iz sklenjene pogodbe že prejela. Obseg vračanja je mogoče z izrecnim pogodbenim dogovorom izključiti ali omejiti. Pri vračanju so upoštevne le koristi pravdnih strank in ne zgolj vrednost izvršenih vlaganj, zato gre v danem primeru za obogatitveni in ne vrnitveni zahtevek. To bo morala imeti v vidu tudi tožnica, ki v pritožbi poudarja, da je upravičena do povrnitve protivrednosti vseh izvršenih vlaganj. Bistveno je, ali je dosežena korist druge pogodbene stranke.

Glede na vsebino 4. člena najemne pogodbe je dolžnost vračanja koristi v primeru prenehanja pogodbe po volji strank omejena. Dogovorjena vzpostavitev prejšnjega stanja prostora kaže, da toženka ni dolžna sprejeti tistih vlaganj tožnice, ki so služila ureditvi poslovnega prostora zgolj za potrebe dejavnosti tožnice. To omejitev je vsekakor treba upoštevati, vendar pa po drugi strani ni mogoče spregledati, da tožnica zatrjuje in je to potrdil tudi izvedenec, da so šla določena vlaganja širše in da bi utegnila pomeniti korist za lastnika poslovnega prostora, ne glede na to, za kakšno dejavnost bi bil namenjen. Takšna dela bi utegnila biti npr. vgradnja nove elektroinštalacije, ureditev prezračevalnih cevi, ureditev sanitarij, ipd.. To so vlaganja, ki bi utegnila v vsakem primeru povečati vrednost nepremičnine vsakega lastnika, ne glede na namembnost te nepremičnine. V tem primeru bi utegnilo iti za upoštevna vlaganja v odnosu med pravdnima strankama, v kolikor bi šlo za takšna vlaganja, ki so vrednost prostora oziroma objekta povečala ne glede na dejavnost, ki bi jo kdo v njem opravljal. Pri tem tudi ni mogoče prezreti pogodbenega določila iz 4. člena citirane najemne pogodbe, kjer je dogovorjena vzpostavitev prejšnjega stanja prostora „na stenah in na tleh“, ob predhodni porušitvi oziroma odstranitvi montiranih in vgrajenih elementov, kar v bistvu ne zajema določenih del, ki jih je tožnica opravila (glede na njihovo naravo in namen).