TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-2418/2018/4 (1312-20) z dne 26. 10. 2018, se odpravi.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da mora tožena stranka nemudoma po prejemu te sodne odločbe prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožeče stranke v Centru za tujce do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na tožnikov nedovoljen vstop oziroma ilegalno prehajanje mej. Ta razlog se nanaša na večino prosilcev za mednarodno zaščito. Enako velja za razlog, ki ga je toženka tudi navedla kot enega izmed razlogov za izkaz begosumnosti, in sicer, da tožnik nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji. Gre namreč (tudi) za t.i. milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, in ki tudi veljajo za večino prosilcev za mednarodno zaščito. Nezadostna podlaga za pridržanje tožnika je tudi dejstvo, da je že predhodno zaprosil za mednarodno zaščito v drugih državah. Logično je, da se je prosilec pred prihodom v državo članico nahajal v drugi državi članici.

Toženka tožniku neutemeljeno očita, da že zgolj dejstvo, da je zapustil Grčijo in Hrvaško, kjer je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, preden je bilo o njima odločeno, pomeni, da bo tožnik zapustil tudi Republiko Slovenijo.

Sodišče ugotavlja, da je treba glede na drugi pododstavek tretjega odstavka 9.člena Direktive 2013/33/EU (Direktiva o sprejemu), v zvezi s četrtim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III, v primeru, kadar se v okviru sodnega pregleda izkaže, da je pridržanje nezakonito, zadevnega prosilca nemudoma izpustiti. Ker slovenski zakonodajalec te določbe kljub poteku roka za implementacijo ni prenesel v veljavni pravni red, je izdaja ureditvene začasne odredbe nujna.