TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako okoliščine, ki se nanašajo na že izvršeno ali poskušeno dejanje (objektivne okoliščine), kot tudi okoliščine, ki zadevajo storilca (subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.

V naravi sodniškega odločanja je, da sodnik stališča zavzema že med postopkom in jih lahko do konca postopka tudi spreminja, odvisno od tega, ali imajo trenutno premoč argumenti ene ali druge stranke. Bistvo sodnikove nepristranskosti je prav v tem, da ostane vse do konca postopka za argumente obeh strank dovzeten oziroma da je pripravljen od svojih vmesnih stališč odstopiti, če se izkažejo za napačna.