Zakon o zračni plovbi (ZZraP)

673. Zakon o zračni plovbi (ZZraP)

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O ZRAČNI PLOVBI

Razglaša se zakon o zračni plovbi, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 23. julija 1986.

P št. 615

Beograd, 23. julija 1986

Predsednik Predsedstva SFRJ:
Sinan Hasani l. r.
Predsednik Skupščine
Ivo Vrandečić l. r.

Z A K O N
O ZRAČNI PLOVBI

Prvi del

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja zračno plovbo v zračnem prostoru Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: jugoslovanski zračni prostor) oziroma pogoje za varno zračno plovbo, kontrolo letenja, meteorološko varnost zračne plovbe, preiskovanje ogrožanja varnosti letal, iskanje in reševanje letal, preiskovanje letalskih nesreč, prekrške v zračni plovbi, inšpekcijo varnosti zračne plovbe ter določena materialnopravna razmerja glede uporabe letal, letališč in vzletišč ter graditve, vzdrževanja in registracije letal, letališč in vzletišč.

Določbe tega zakona se uporabljajo za vsa domača in tuja letala, vendar se za domača vojaška letala uporabljajo samo, če je to izrecno določeno s tem zakonom.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za vojaška letališča in za vojaški del vojaško-civilnih letališč (mešana letališča), če je to izrecno določeno s tem zakonom.

2. člen

Jugoslovanski zračni prostor je nedotakljiv.

Tuje letalo krši jugoslovanski zračni prostor, če prileti v jugoslovanski zračni prostor ali odleti iz njega brez dovoljenja pristojnega organa; če prileti v jugoslovanski zračni prostor ali odleti iz njega z dovoljenjem, toda izven mejnega koridorja; če leti v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, navedenimi v dovoljenju; če leti čez prepovedano cono; če leti čez aktivirano pogojno prepovedano cono brez dovoljenja pristojne kontrole letenja.

Kršitev jugoslovanskega zračnega prostora je tudi letenje tujih vodenih in nevodenih letečih objektov v tem prostoru brez dovoljenja pristojnega organa.

3. člen

Civilna letala so po tem zakonu vsa letala, razen vojaških letal, letal organov za notranje zadeve in carinskih letal.

4. člen

Za zračno plovbo se sme uporabljati letalo, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Hrup in dim, ki ju povzroča letalo pri vzletanju in pristajanju, ne smeta presegati največje predpisane jakosti hrupa oziroma največje predpisane količine dima, določene s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

5. člen

Letališče in vzletišče morata izpolnjevati pogoje za varno zračno plovbo, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

6. člen

Letalsko in drugo strokovno osebje mora imeti za opravljanje posameznih del v zračni plovbi predpisano strokovno izobrazbo in dovoljenje za opravljanje določenih strokovnih del ter mora izpolnjevati druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

7. člen

Kontrola letenja v jugoslovanskem zračnem prostoru se opravlja po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

Kontrola letenja se opravlja tudi v zračnem prostoru nad Jadranskim morjem izven teritorialnih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije do mej, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

Za meteorološko varnost zračne plovbe veljajo pogoji in način, ki so določeni s tem zakonom in predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

8. člen

Podjetje, družbena organizacija ali druga organizacija, ki proizvaja, uporablja, vzdržuje, obnavlja, popravlja ali opravlja spremembe na letalu, motorju, propelerju (vijaku), opremi letala in na padalu, oskrbuje letala z gorivom in mazivom, opravlja prevoz v javnem zračnem prometu, opravlja posebne storitve z letalom, opravlja letališke storitve oziroma uporablja letališče in vzletišče, mora organizirati kontrolo nad deli, pomembnimi za varnost zračne plovbe, ki jih opravlja, in zagotoviti trajno opravljanje te kontrole.

Kontrola iz prvega odstavka tega člena se opravlja zlasti:

1)

nad uporabo tehničnih normativov in drugih predpisov o izdelavi, vzdrževanju, obnovi, popravilu in spremembi na letalu, motorju, propelerju (vijaku), opremi letala in na padalu;

2)

nad kakovostjo vgrajenega materiala in nadomestnih delov;

3)

nad kakovostjo opravljenih del;

4)

nad strokovno usposobljenostjo letalskega in drugega strokovnega osebja ter nad njegovim zdravstvenim stanjem;

5)

nad delovnim časom, časom letenja, številom vzletov in pristankov ter počitkom članov posadke;

6)

nad brezhibnostjo manevrskih površin in ploščadi, objektov, instalacij in naprav za varno vzletanje, pristajanje in gibanje letal;

7)

nad delom in opremo službe za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari; gasilske službe, službe za prvo pomoč na letališču, službe za vzdrževanje manevrskih površin, ploščadi, objektov, instalacij in naprav za varno vzletanje, pristajanje in gibanje letal;

8)

nad oskrbovanjem letal z gorivom in mazivom;

9)

nad pripravo, načrtovanjem letenja in uporabo letal.

Podjetje, družbena organizacija ali druga organizacija iz prvega odstavka tega člena mora zveznemu upravnemu organu za promet in zveze prijaviti vsak izreden dogodek, ki utegne ogroziti varnost zračne plovbe, in mora analizirati te dogodke.

9. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen:

1)

jugoslovanski zračni prostor je zračni prostor nad kopnom in obalnim morjem Socialistične federativne republike Jugoslavije;

2)

zračna plovba je letenje letal ali gibanje letal po manevrskih površinah in letališki ploščadi;

3)

zračna pot je del zračnega prostora določene širine, višine in smeri, ki je določen za zračno plovbo in označen z radionavigacijskimi napravami na zemlji;

4)

mejni koridor je del zračne poti nad državno mejo, določen za prilet letala v jugoslovanski zračni prostor in odlet iz njega;

5)

prepovedana cona je del jugoslovanskega zračnega prostora določenih razsežnosti nad določenim ozemljem, v katerem je prepovedana zračna plovba;

6)

pogojno prepovedana cona je del jugoslovanskega zračnega prostora nad določenim ozemljem, v katerem v določenem času in pod določenimi pogoji ni dovoljena zračna plovba;

7)

nevarna cona je del zračnega prostora, v katerem poteka aktivnost, ki je nevarna za zračno plovbo, ali v katerem utegnejo nastati pojavi, ki so nevarni za zračno plovbo;

8)

kontrola letenja je izdajanje ukazov, dovoljenj, instrukcij in obvestil posadkam letal, da bi bila zračna plovba varna, redna in učinkovita;

9)

ukaz pristojne kontrole letenja je usten ukaz vodji letala, da opravi določena opravila zaradi predpisanega razdvajanja in zagotavljanja varnega leta;

10)

dovoljenje pristojne kontrole letenja je ustno dovoljenje, dano vodji letala na njegovo zahtevo, da leti pod določenimi pogoji;

11)

instrukcija pristojne kontrole letenja je ustno navodilo vodji letala, da leti na določen način;

12)

obvestilo pristojne kontrole letenja je dajanje ustnih informacij vodji letala, koristnih za varen in učinkovit let;

13)

letališka kontrola letenja je pristojna kontrola, ki opravlja kontrolo letenja v delu zračnega prostora okoli letališča;

14)

meteorološka opazovanja so spremljanje enega ali več meteoroloških elementov in pojavov;

15)

meteorološka informacija je analiza, napoved in vsako drugo poročilo, ki se nanaša na obstoječe ali pričakovane meteorološke razmere za določen čas ali lokacijo;

16)

meteorološka napoved je poročilo o pričakovanih meteoroloških razmerah v določenem času ali obdobju ter za določen prostor ali del zračnega prostora;

17)

letališka meteorološka postaja je postaja, določena za opazovanje in pripravo meteoroloških poročil, namenjenih za uporabo v zračni plovbi, ter druga meteorološka opazovanja;

18)

meteorološka opozorila so poročila o vremenskih razmerah, ki utegnejo neugodno vplivati na letala v letu in na zemlji na območju letališča;

19)

meteorološko poročilo je skupek podatkov o opazovanih meteoroloških pogojih, ki se nanašajo na določen čas in lokacijo;

20)

načrt leta je skupek podatkov o nameravanem letu letala, ki se pristojni kontroli letenja praviloma predloži pisno;

21)

letalo je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka, ki se odbija od površine zemlje;

22)

tuje državno letalo je vojaško, policijsko in carinsko letalo;

23)

akrobatsko letenje je namerno spreminjanje lege letala v letu z naglimi spremembami smeri, višine in hitrosti letenja, pri čemer je letalo v različnih legah proti zemlji;

24)

homologacija letala, motorja, propelerja in opreme letala ter padala je ugotavljanje, ali nov tip letala, motorja, propelerja in opreme letala oziroma padala ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varno zračno plovbo;

25)

sposobnost letala za plovbo je na predpisan način ugotovljena sposobnost letala za varno zračno plovbo;

26)

letališče je določena kopenska ali vodna površina z maneverskimi površinami, ploščadmi, objekti, napravami in postroji, namenjenimi za varno gibanje, vzletanje, pristajanje in postanek letal;

27)

javno letališče je letališče ali del letališča, usposobljeno in odprto za javni prevoz v zračnem prometu;

28)

čas, v katerem je javno letališče odprto, označuje začetek in konec dela služb, določenih s tem zakonom;

29)

vzletišče je določena kopenska ali vodna površina, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za varno vzletanje in pristajanje letal, ki se praviloma uporabljajo v kmetijstvu in gozdarstvu;

30)

namembno letališče je letališče, na katerem letalo konča let po določenem načrtu leta;

31)

alternativno letališče je letališče, določeno z načrtom leta, na katerem mora letalo pristati ali lahko pristane, če iz kateregakoli razloga ne more pristati na namembnem letališču;

32)

ploščad je del letališča, ki je določen za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari, za oskrbovanje letal z gorivom in mazivom, parkiranje, postanek in vzdrževanje letal, ki ne ovirajo prometa na letališču;

33)

manevrska površina je del letališča, ki je določen za vzletanje in pristajanje letal ter za njihovo gibanje po zemlji v zvezi z vzletanjem in pristajanjem, razen ploščadi;

34)

vzletno-pristajalna steza je pravokotna površina na zemlji, vodi ali objektu, namenjena za vzletanje in pristajanje letal;

35)

vozna steza je letališka steza na zemlji, določena za gibanje letal na zemlji in za povezovanje delov letališča;

36)

letališko območje je prostor, ki je opredeljen s površinami za omejevanje ovir;

37)

letalsko osebje so osebe, ki na podlagi dovoljenja opravljajo ali zagotavljajo zračno plovbo. V letalsko osebje spadajo:

a)

letalno osebje, ki upravlja letalo in opravlja druga dela in naloge v zvezi z njegovim upravljanjem;

b)

letalsko-tehnično osebje, ki opravlja dela in naloge v zvezi z vzdrževanjem in spremembami letala, motorja, propelerja in opreme letala;

c)

osebje kontrole letenja, ki opravlja kontrolo letenja in drugo delo in naloge v zvezi s kontrolo letenja;

d)

letalsko osebje za tehnične priprave, ki opravlja dela in naloge v zvezi z izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za uporabo, vzdrževanje in spremembe na letalu, motorju, propelerju in opremi letala;

e)

letalsko-prometno osebje, ki opravlja dela in naloge v zvezi z določanjem pogojev za let in postopki za pripravo leta;

f)

tehnično osebje kontrole letenja, ki vzdružuje tehnična sredstva, naprave za kontrolo letenja in naprave za meteorološko varnost zračne plovbe;

g)

padalsko osebje - osebe, ki skačejo iz letala s padalom;

h)

kabinsko osebje - osebe, ki v letalu v potniški kabini opravljajo dela, ki se nanašajo na varnost tistih vkrcanih oseb, ki niso letalno osebje, in osebe, ki opravljajo verifikacijo radionavigacijskih naprav iz zraka;

i)

osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe;

j)

osebje tehnološke priprave in službe za zvezo kontrole letenja;

38)

posadko letala sestavljajo letalno osebje in kabinsko osebje v letalu;

39)

drugo strokovno osebje so strokovno usposobljene osebe, ki opravljajo dela, pomembna za varnost zračne plovbe. V drugo strokovno osebje spadajo: osebje za sprejem in odpremo, osebje za požarno varnost na letališču, osebje, ki polni letala z gorivom in mazivom, ter osebje, ki vzdržuje manevrske površine, objekte in instalacije na letališču, pomembne za varnost zračne plovbe;

40)

dovoljenje je listina, s katero se potrdi, da je oseba, ki spada v letalsko in drugo strokovno osebje, usposobljena za opravljanje določenih strokovnih del;

41)

pooblastilo je odobritev, vpisana v dovoljenje ali je sestavni del dovoljenja, ki določa posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na dovoljenje;

42)

strokovna izobrazba je vrsta in stopnja šolske izobrazbe;

43)

strokovna usposobljenost je raven znanja in sposobnosti za opravljanje posebnih strokovnih del v zračni plovbi, s katero se ne pridobi stopnja strokovne izobrazbe;

44)

delovni čas člana posadke letala je čas, ki ga član posadke prebije na delu, in se začne eno uro pred časom, določenim za vzletanje, konča pa 30 minut po zadnjem pristanku;

45)

nevarno približevanje letal je takšna medsebojna lega letal, zaradi katere so morali eden ali več vodij letal manevrirati, da bi se izognili trčenju, ali ko je bilo na predpisan način ugotovljeno, da so se letala znašla v navedeni medsebojni legi, zaradi katere bi utegnilo priti do trčenja;

46)

nevarno približevanje letal oviram na zemlji ali oviram na manevrskih površinah je lega letala, zaradi katere je moral vodja letala manevrirati, da bi se izognil trčenju, ali je bilo na predpisan način ugotovljeno, da se je letalo znašlo v navedeni legi, zaradi katere bi letalo utegnilo trčiti v to oviro;

47)

letalska nesreča je dogodek,ki nastane od tedaj, ko se ena ali več oseb vkrca v letalo, da opravi let, do tedaj, ko se vse osebe izkrcajo iz letala, njegova posledica pa je smrt ali huda telesna poškodba ene ali več oseb v letalu ali zunaj njega, uničenje letala, pogrešanje letala kot posledica nesreče, poškodba osnovne konstrukcije letala ali večje poškodovanje premoženja tretje osebe;

48)

letalska nezgoda je dogodek, ki nastane od tedaj, ko se ena ali več oseb vkrca v letalo, da opravi let, do tedaj, ko se vse osebe izkrcajo iz letala, njena posledica pa je okvara delov letala ali pogonske skupine, lažja telesna poškodba oseb v letalu ali zunaj njega ali manjše poškodovanje premoženja tretje osebe;

49)

zračni promet je zračna plovba zaradi prevoza oseb in stvari;

50)

javni prevoz v zračnem prometu je reden in poseben prevoz oseb ali stvari iz enega kraja v drugega v domačem oziroma mednarodnem zračnem prometu;

51)

domači zračni promet je promet, v katerem sta odhodni in namembni kraj na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije;

52)

mednarodni zračni promet je promet, v katerem sta odhodni in namembni kraj na ozemlju dveh držav ali na ozemlju ene države, če je predvideno pristajanje na ozemlju druge države;

53)

redni javni prevoz v zračnem prometu je prevoz oseb in stvari, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in se opravlja na vnaprej določenih linijah po vnaprej določenem redu letenja ter objavljenih cenah in splošnih prevoznih pogojih;

54)

poseben javni prevoz v zračnem prometu je prevoz po posebej dogovorjenih pogojih: čarter prevoz (posamičen ali serijski prevoz) ter letalski taksi prevoz;

55)

linija v rednem javnem prevozu v zračnem prometu je serija letov med dvema ali več kraji, ki se opravljajo po redu letenja;

56)

panoramsko letenje je letenje po določeni ruti zaradi razgledovanja iz zraka;

57)

domači prevoznik je podjetje, ki v zračnem prometu opravlja javni prevoz potnikov in stvari;

58)

uporabnik letala je pravna ali fizična oseba, ki ni imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala, temveč ga uporablja na podlagi zakupne pogodbe ali na kakšni drugi pravni podlagi;

59)

red letenja je določen čas za vzletanje in pristajanje letal v rednem javnem prevozu v zračnem prometu;

60)

objavljanje na način, ki je običajen v zračni plovbi, je objavljanje v Zborniku letalskih podatkov Socialistične federativne republike Jugoslavije (AIP) (v nadaljnjem besedilu: Zbornik) ali objavljanje z nujnimi obvestili (NOTAM) ali z letalskimi informativnimi okrožnicami (AIC);

61)

izreden dogodek je vsak dogodek, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varna zračna plovba, posledica pa ni nastopila.

10. člen

Določbe tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na mednarodni zračni promet ali so pomembni za zračno plovbo, se objavijo tudi v uradni publikaciji Zvezne uprave za kontrolo letenja.

V Zborniku se objavljajo določbe predpisov, ki se razlikujejo od standardov Organizacije za mednarodno civilno letalstvo, skupaj z obvestilom, od katerega standarda se razlikujejo.

V Zborniku se lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za zračno plovbo oziroma zračni promet.

Nujna obvestila (NOTAM) in letalska informativna okrožnica (AIC), ki so začasnega ali trajnega značaja, niso pa objavljeni v Zborniku, se lahko objavijo tudi na drug ustrezen način.

Drugi del

ZRAČNA PLOVBA

I.poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

11. člen

V zračni plovbi se letala v skladu z vrsto, kategorijo in namenom, ki so določeni v spričevalu o sposobnosti letala za plovbo, uporabljajo v gospodarske, znanstvenoraziskovalne, šolske, športne in druge namene.

Pogoji in način, pravila in postopki letenja se določijo s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

12. člen

V jugoslovanskem zračnem prostoru sme leteti tudi letalo brez posadke, če ima dovoljenje Zvezne uprave za kontrolo letenja in soglasje zveznega upravnega organa za promet in zveze.

13. člen

Zračna plovba je lahko stalno ali začasno prepovedana nad določenim območjem, ki je razglašeno za prepovedano ali pogojno prepovedano cono.

Zračna plovba nad določenimi območji je lahko omejena časovno ali s tem, da se določi višina, pod katero ali nad katero ni dovoljena.

Prepovedane in pogojno prepovedane cone določi zvezni upravni organ za ljudsko obrambo, prepoved pa se objavi na način, ki je običajen v zračni plovbi.

Če se letalo približuje območju prepovedane ali pogojno prepovedane cone ali leti nad njo, ga mora služba, pristojna za kontrolo letenja v tem delu jugoslovanskega zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: pristojna kontrola letenja), s predpisanimi ukrepi vrniti na smer leta, določeno s potrjenim načrtom leta.

Če vodja letala iz četrtega odstavka tega člena ne ravna po ukazu pristojne kontrole letenja, ukrene ta kontrola letenja, kar je predpisano za prisilno pristajanje letala.

O nevarnih conah in ocenjeni stopnji nevarnosti obvesti Zvezna uprava za kontrolo letenja na podlagi dobljenih obvestil vse udeležence v zračni plovbi, z aktivnostmi, ki so nevarne za zračno plovbo, pa pristojna kontrola letenja seznani vodjo letala, če se letalo približuje nevarni coni.

14. člen

Po zračni poti oziroma v zaključnem kontroliranem območju in letališki coni ne sme leteti letalo brez lastnega pogona in ne letalo brez naprav za vzdrževanje radijske zveze s pristojno kontrolo letenja.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Zvezna uprava za kontrolo letenja dovoli letenje po zračni poti letalu brez lastnega pogona, če ga vleče drugo letalo, ki ima naprave za vzdrževanje radijske zveze, oziroma skupini letal brez radijske zveze, ki jo vodi letalo z radijsko zvezo.

Letalo brez lastnega pogona, ki ima radijsko zvezo s pristojno kontrolo letenja, sme križati zračno pot oziroma prileteti v zaključno kontrolirano območje in letališko cono, če je posadka letala usposobljena, da z uporabo standardne letalske terminologije vzdržuje radijsko zvezo s pristojno kontrolo letenja, in če ima dovoljenje kontrole letenja, ki ga v tistem trenutku kontrolira.

15. člen

Prepovedana je zračna plovba pod določeno višino nad mesti, naseljenimi kraji in industrijskimi objekti.

Prepovedano je akrobatsko letenje nad mesti in naseljenimi kraji.

Ne glede na prvi odstavek tega člena je zračna plovba nad mesti, naseljenimi kraji in industrijskimi objekti dovoljena pod določeno višino, če Zvezna uprava za kontrolo letenja izda za to dovoljenje. Dovoljenje se sme izdati, če tako plovbo zahteva izpolnitev določene naloge.

Dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za helikopterje za prvo pomoč in helikopterje organov za notranje zadeve, vendar mora biti vsak let s takim helikopterjem prijavljen pristojni kontroli letenja.

Višina iz prvega odstavka tega člena se določi s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, oziroma z dovoljenjem, danim v skladu s tem predpisom.

16. člen

Med letom ni dovoljeno metati iz letala nobenih predmetov.

Vodja letala sme ne glede na prvi odstavek tega člena ukazati, če je to v interesu varnosti letala ali varstva življenja in zdravja ljudi v njem, da se iz letala odvržejo gorivo, tovor ali del tovora nad nenaseljenimi kraji in po vrstnem redu, ki ga on določi.

Kemična sredstva in vodo za potrebe kmetijstva, gozdarstva in zdravstva ali za gašenje gozdnih in drugih požarov, opremo, živila, zdravila idr. ob elementarnih nesrečah ter letake in druge reklamne predmete je dovoljeno metati iz letala na način in pod pogoji, ki so določeni s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

17. člen

Rakete in druge leteče objekte, ki utegnejo ogroziti varnost zračne plovbe v jugoslovanskem zračnem prostoru, je dovoljeno lansirati v znanstvene, športne in druge namene na način in pod pogoji, ki so določeni s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

18. člen

Rakete za obrambo proti toči je dovoljeno izstreljevati samo s soglasjem pristojne kontrole letenja.

Pogoje in način za izstreljevanje raket iz prvega odstavka tega člena ureja predpis, izdan na podlagi tega zakona.

19. člen

Na zračni poti oziroma v zaključnem kontroliranem območju in letališki coni ter nad javnim letališčem je prepovedano skakati iz letala s padalom, razen če je letalo v nevarnosti ali če je dala dovoljenje za skakanje Zvezna uprava za kontrolo letenja v skladu s tem zakonom in predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

20. člen

Za izdelavo, homologacijo, vzdrževanje in način uporabe padal, balonov in zmajev veljajo pogoji in način, ki jih določa predpis, izdan na podlagi tega zakona.

21. člen

Letalo sme prileteti v jugoslovanski zračni prostor oziroma odleteti iz njega samo na mejnem koridorju.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pristojna kontrola letenja ob morebitni nevarnosti ali neugodnih meteoroloških razmerah, če gre za humanitarne akcije in akcije za zaščito ljudi in materialnih dobrin (požar, toča ipd.), dovoli prilet oziroma odlet letala tudi izven mejnega koridorja, pri čemer mora o izdanem dovoljenju takoj obvestiti zvezni upravni organ za ljudsko obrambo.

22. člen

Tuje letalo sme leteti v jugoslovanskem zračnem prostoru samo z dovoljenjem za letenje v jugoslovanskem zračnem prostoru, če v mednarodnem sporazumu, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ni drugače določeno.

Dovoljenje za letenje iz prvega odstavka tega člena izda:

1)

zvezni upravni organ za zunanje zadeve v soglasju z zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo - za tuja državna letala;

2)

Zvezna uprava za kontrolo letenja - za tuja civilna letala.

V dovoljenju za letenje iz prvega odstavka tega člena mora biti navedeno, ali je izdano samo za prelet čez Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ali za pristajanje na določeno letališče, skozi kateri mejni koridor mora letalo prileteti v jugoslovanski zračni prostor in iz njega odleteti ter po kateri zračni poti mora leteti.

Tuja letala morajo biti pri letenju v jugoslovanskem zračnem prostoru zavarovana za škodo, povzročeno tretjim osebam na zemlji.

23. člen

Za tuje vojaško letalo, ki dobi dovoljenje za letenje iz 22. člena tega zakona, se uporabljajo posebni predpisi, če v tem zakonu ni drugače določeno.

Tuje vojaško letalo, ki se ne uporablja v vojaške namene in ima dovoljenje za letenje iz 22. člena tega zakona, se šteje za civilno letalo in se zanj uporabljajo določbe tega zakona in predpisi, izdani na njegovi podlagi, tudi, kadar zaradi višje sile ali po ukazu pristojnega organa Socialistične federativne republike Jugoslavije pristane na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije.

24. člen

Tuje letalo, ki je dobilo po 22. členu tega zakona dovoljenje, da leti v jugoslovanskem zračnem prostoru, sme leteti samo po zračni poti, ki je dovoljena za mednarodni zračni promet, oziroma vzleteti in pristati na letališču, ki je odprto za mednarodni zračni promet.

Za vzletanje in pristajanje na letališčih, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, in za letenje po zračnih poteh, določenih za domači zračni promet, ali izven njih, mora imeti tuje letalo posebno dovoljenje, ki ga izda zvezni upravni organ za promet in zveze s soglasjem zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve.

Soglasje iz drugega odstavka tega člena ni potrebno, če tuje športno ali turistično letalo po pristanku na letališču, ki je odprto za mednarodni zračni promet, nadaljuje letenje v coni ali po ruti, ki je določena za letenje športnih oziroma turističnih letal.

Letališča, cone in rute iz tega člena določi Zvezna uprava za kontrolo letenja na zahtevo športne, turistične ali druge zainteresirane organizacije na podlagi poprejšnjega soglasja zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in zveznega upravnega organa za notranje zadeve.

25. člen

Tujemu letalu je prepovedano, da v jugoslovanskem zračnem prostoru nosi aktivno nabito strelno, raketno ali bombniško orožje ter aktivno opremo za snemanje.

II. poglavje

ZRAČNI PROMET IN DRUGE DEJAVNOSTI V ZRAČNI PLOVBI

I. oddelek

Posebni pogoji za opravljanje javnega prevoza v zračnem prometu

26. člen

Javni prevoz v zračnem prometu se opravlja praviloma po zračnih poteh.

Javni prevoz v zračnem prometu se sme pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravljati tudi izven zračnih poti.

27. člen

Javni prevoz v zračnem prometu je lahko reden ali poseben prevoz v domačem ali mednarodnem zračnem prometu.

28. člen

Da bi bil javni zračni promet varen in reden, mora podjetje, ki opravlja javni prevoz v zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik), izpolnjevati predpisane pogoje, v odvisnosti od vrste prometa, predvsem glede: odobrenega priročnika o operativnih postopkih opravljanja tega prevoza, vrste in namena letala ter letalskega in drugega strokovnega osebja. Prevoznik mora zagotoviti tudi vzdrževanje letal in razpolagati z odobrenimi priročniki o letalno-operativnih postopkih v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Prevozniku, ki predloži dokazila, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, izda zvezni upravni organ za promet in zveze potrdilo, da jih izpolnjuje.

29. člen

Javni prevoz v mednarodnem zračnem prometu sme opravljati domači prevoznik, ki poleg pogojev iz 28. člena tega zakona izpolnjuje tudi pogoje, določene v mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih, ki urejajo varno in redno opravljanje prevoza v mednarodnem zračnem prometu.

Tuji prevoznik sme opravljati javni prevoz v mednarodnem zračnem prometu s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo v skladu s pogoji iz pogodbe o mednarodnem rednem ali posebnem zračnem prometu, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ali v skladu s pogoji iz posebnega dovoljenja za opravljanje rednega ali posebnega javnega prevoza v mednarodnem zračnem prometu.

Dovoljenje iz drugega odstavka tega člena izda zvezni upravni organ za promet in zveze na podlagi poprejšnjega mnenja zainteresiranih podjetij, ki opravljajo storitve v zračnem prometu.

Tuji prevoznik, ki ne opravlja javnega prevoza v mednarodnem zračnem prometu s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, sme leteti v jugoslovanskem zračnem prostoru brez dovoljenja iz drugega odstavka tega člena v skladu s predloženim načrtom leta, ki ga potrdi Zvezna uprava za kontrolo letenja.

30. člen

Prevoznik odloča o uvedbi linije v domačem prometu samostojno, v mednarodnem prometu pa v skladu z ustreznim dvostranskim sporazumom, ki ga je sklenila Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Če se v mednarodnem zračnem prometu uvaja nova linija ali če namerava drugi prevoznik na že uvedeni liniji uvesti promet, se morata prevoznika o tem sporazumeti v Gospodarski zbornici Jugoslavije.

Če se prevoznika ne sporazumeta, izda zvezni upravni organ za promet in zveze zaradi izpolnjevanja pogodbene obveznosti iz prvega odstavka tega člena odločbo, kateri prevoznik bo opravljal promet na liniji, o kateri ni bil dosežen sporazum.

Odločba iz tretjega odstavka velja, dokler se zainteresirana prevoznika ne sporazumeta, najdalj pa eno leto.

31. člen

Red letenja se določi posebej za poletno in posebej za zimsko prometno obdobje.

Red letenja se usklajuje v Gospodarski zbornici Jugoslavije.

Če se red letenja ne uskladi v 15 dneh pred njegovo objavo, izda zvezni upravni organ za promet in zveze odločbo o veljavnosti reda letenja iz predhodnega ustreznega prometnega obdobja.

Odločba iz tretjega odstavka tega člena velja do uskladitve reda letenja.

Red letenja se spreminja po istem postopku, kot je določen za njegovo sprejemanje.

Prevoznik mora objaviti red letenja najmanj 15 dni pred začetkom veljavnosti reda letenja za določeno prometno obdobje, spremembe v redu letenja pa najmanj 10 dni prej, preden začnejo veljati.

32. člen

Prevoznik mora redno in v redu vzdrževati zračni promet v skladu z redom letenja.

Podjetje za letališke storitve, podjetje, ki oskrbuje letalo z gorivom in mazivom, organizacija, ki prevaža potnike do letališča in z letališča, služba organov za notranje zadeve, carinska služba, območna organizacijska enota Zvezne uprave za kontrolo letenja, služba za meteorološko varnost zračne plovbe in sanitarna služba morajo opravljati svoje delo tako, da se lahko zračni promet redno in v redu vzdržuje.

Prevozniki in podjetja za letališke storitve morajo mesečno evidenco o rednosti in redu v zračnem prometu poslati zveznemu upravnemu organu za promet in zveze.

Če prevoznik na določeni liniji v trimesečnem obdobju ne vzdržuje zadovoljivo rednega zračnega prometa, mu lahko zvezni upravni organ za promet in zveze prepove njeno vzdrževanje, če se zagotovi, da jo prevzame drug prevoznik.

33. člen

Med veljavnostjo reda letenja sme prevoznik ustaviti zračni promet na liniji oziroma spremeniti red letenja na njej zaradi višje sile ali drugih izrednih dogodkov, ki onemogočajo njeno vzdrževanje.

Obvestilo o prekinitvi zračnega prometa oziroma spremembi reda letenja zaradi višje sile ali izrednih dogodkov, ki neodvisno od prevoznikove volje onemogočajo vzdrževanje linije, mora prevoznik takoj objaviti.

34. člen

V letalo se sme vkrcati toliko oseb, kolikor je v letalu vdelanih sedežev z varnostnimi pasovi.

V letalo, s katerim se opravlja javni prevoz, se sme vkrcati toliko potnikov, kolikor je v letalu vdelanih sedežev, namenjenih za prevoz potnikov.

Ne glede na drugi odstavek tega člena se sme v letalo vkrcati tudi več potnikov, če se prevažajo otroci, vendar v letalu ne sme biti skupaj več ljudi, kot je v potniški kabini letala vdelanih mask za kisik.

Otroci in osebe, ki so zbolele za določenimi boleznimi, ter invalidi določenih kategorij se prevažajo na način in pod pogoji, določenimi s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

35. člen

V potniški kabini se smejo prevažati stvari v skladu s tehničnimi pogoji, ki so predpisani za sposobnost letala ustrezne kategorije za plovbo.

Posmrtnih ostankov ni dovoljeno prevažati v potniški kabini letala, v kateri so osebe, ki niso spremljevalci posmrtnih ostankov.

Z letalom, s katerim se prevažajo osebe, se smejo pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi, prevažati tudi živali.

36. člen

V potniško kabino letala je prepovedano vnašati hladno in ognjeno orožje, strelivo ali druga eksplozivna in vnetljiva sredstva.

Kdor ima hladno ali ognjeno orožje ali strelivo, ga mora pred vkrcanjem v letalo, s katerim se opravlja javni prevoz v zračnem prometu, izročiti pristojnemu organu za notranje zadeve na javnem letališču oziroma pooblaščeni osebi prevoznika, če je odhodno letališče v tujini.

Hladno in ognjeno orožje ali strelivo vrne osebi iz drugega odstavka tega člena po izkrcanju na namembnem letališču pristojni organ za notranje zadeve, če je namembno letališče v tujini, pa vodja letala ali kdo drug, ki ga ta določi.

Pooblaščena oseba organa za notranje zadeve sme na lastno pobudo ali na zahtevo prevoznika pred samim vkrcanjem potnikov v letalo ali po izkrcanju iz njega opraviti v interesu varnosti potnikov in letala preiskavo oseb in stvari.

II. oddelek

Posebni pogoji za opravljanje drugih dejavnosti v zračni plovbi

37. člen

Če se z letalom opravlja storitev, ki ne spada v prevoz ljudi in stvari, mora imeti izvajalec take storitve ustrezno opremo in strokovno osebje za njeno opravljanje in mora izpolnjevati tudi druge pogoje za varno zračno plovbo, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

38. člen

V kmetijstvu, gozdarstvu in zdravstvu se storitve opravljajo s posebej opremljenim in za to registriranim letalom.

Podjetje, ki opravlja storitve z letalom v kmetijstvu, gozdarstvu in zdravstvu, mora izpolnjevati posebne pogoje glede opreme letala ter letalskega in drugega strokovnega osebja.

Pogoje iz drugega odstavka tega člena predpisuje zvezni upravni organ za promet in zveze.

39. člen

Podjetje ali druga samoupravna organizacija in skupnost, družbenopolitična skupnost, družbena organizacija, društvo, druga civilna pravna oseba ali fizična oseba sme z letalom prevažati osebe in stvari za lastne potrebe, če izpolnjuje pogoje glede odobrenega priročnika o operativnih postopkih za opravljanje tega prevoza, kategorije letala, namena letala, letalskega in drugega strokovnega osebja, vzdrževanja letala in razpolaganja z odobrenimi priročniki o letalno- operativnih postopkih v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Organizaciji, skupnosti, društvu, civilni pravni osebi ali fizični osebi, ki predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, izda zvezni upravni organ za promet in zveze potrdilo, da jih izpolnjuje.

Organizacija, skupnost, društvo ali civilna pravna oseba iz prvega odstavka tega člena sme opravljati tudi letalski taksi prevoz, če izpolni pogoje iz 28. člena tega zakona.

40. člen

Organizacije Letalske zveze Jugoslavije ali druge organizacije smejo uporabljati letalo, namenjeno športni dejavnosti in usposabljanju osebja iz 1. točke 149. člena tega zakona, če izpolnjujejo predpisane pogoje za varno zračno plovbo glede letala, opreme, letališča, letalskega in drugega strokovnega osebja v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Organizacije iz prvega odstavka tega člena smejo opravljati tudi letalski taksi prevoz in panoramske lete, če izpolnjujejo pogoje za varno zračno plovbo iz 28. člena tega zakona.

III. poglavje

LETALIŠČE IN VZLETIŠČE

41. člen

Letališča so lahko civilna, vojaška in vojaško-civilna (mešana).

Civilna letališča so:

1)

letališča za javni prevoz v zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: javna letališča);

2)

letališča za usposabljanje letalnega osebja (v nadaljnjem besedilu: šolska letališča);

3)

letališča za športne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: športna letališča);

4)

letališča za potrebe podjetij ali drugih organizacij oziroma družbenopolitičnih ali drugih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: letališča za lastne potrebe).

Za vzletanje in pristajanje določenih vrst in kategorij letal se lahko poleg letališč uporabljajo pod predpisanimi pogoji tudi vzletišča.

42. člen

Letališča se po fizičnih karakteristikah in opremljenosti glavne vzletno-pristajalne steze in vozne steze razvrščajo v razrede in kategorije.

Razredi letališč se določijo glede na dolžino in širino glavne vzletno-pristajalne steze in širino vozne steze ter glede na dolžino in širino vodnih površin, določenih za vzletanje in pristajanje letal. Dolžina in širina vzletno-pristajalne steze in širina vozne steze se določita po dimenzijah letala ter po drugih tehničnih pogojih za varno vzletanje, pristajanje in gibanje vseh ali samo določenih tipov letal.

Kategorije letališč se določijo glede na stopnjo opremljenosti glavne vzletno-pristajalne steze, naprave in sredstva za prilet, opremljenost voznih stez in spojnic ter glede na druge naprave in sredstva, ki se uporabljajo za varno vzletanje, pristajanje in gibanje letal.

43. člen

Javno letališče je lahko odprto za domači in mednarodni javni prevoz v zračnem prometu ali samo za domači zračni promet.

Vojaško letališče ali del vojaškega letališča, ki izpolnjuje predpisane pogoje, se sme uporabljati kot javno letališče pod pogojem in na način, ki sta določena s pogodbo med zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo in podjetjem za letališke storitve na tem letališču oziroma njegovem delu.

S pogodbo iz drugega odstavka tega člena se določijo vzletno-pristajalne in druge steze, ploščadi, naprave, sredstva in drugi deli vojaškega letališča, ki se smejo uporabljati za zračni promet, način uporabe in pogoji za vzdrževanje vojaškega letališča ali njegovih posameznih delov, naprav ali sredstev ter medsebojne pravice in obveznosti pogodbenic.

44. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letališčem ali vzletiščem oziroma podjetje za letališke storitve mora uporabljati vzletno-pristajalne in druge steze, ploščad, objekte, naprave in opremo glede na njihov namen in zmogljivost v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

45. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letališčem oziroma podjetje za letališke storitve mora zagotoviti in vzdrževati sistem svetlobnega zaznamovanja, da bi se lahko letališče uporabljalo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti.

Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora na letališču zagotoviti osnovno in nadomestno napajanje vseh sistemov svetlobnega zaznamovanja ter osnovne vire napajanja vseh drugih sistemov in naprav z električno energijo.

46. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letališčem oziroma podjetje za letališke storitve mora letalu, ki ima dovoljenje, da leti v jugoslovanskem zračnem prostoru, omogočiti uporabo manevrskih površin, ploščadi, objektov, naprav in opreme glede na njihov namen, v skladu z veljavnimi predpisi in v mejah razpoložljivih zmogljivosti.

47. člen

Za vzletanje in pristajanje letal v javnem prevozu v zračnem prometu se praviloma uporablja javno letališče.

Javno letališče, ki je odprto za mednarodni zračni promet, se uporablja za vzletanje in pristajanje letal, ki priletijo iz tujine ali odletijo v tujino, ter letal v domačem zračnem prometu.

Letalo v posebnem javnem prevozu v domačem zračnem prometu, s katerim se opravlja letalski taksi prevoz, sme uporabljati za vzletanje in pristajanje poleg javnega letališča tudi drugo letališče ali vzletišče pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za uporabo letališča ali vzletišča.

Letalo, s katerim se opravlja javni prevoz v domačem zračnem prometu, sme pristati in vzleteti tudi izven javnega letališča, če mora pristati zaradi višje sile ali nevarnosti, druga domača letala pa smejo pristati in vzleteti izven letališča ali vzletišča tudi, če opravljajo posebne naloge (znanstvenoraziskovalno delo, prva pomoč, reševanje idr.).

Letalo, ki prileti iz tujine ali odleti v tujino, sme pristati izven javnega letališča, ki je odprto za mednarodni zračni promet, če mora pristati zaradi višje sile ali nevarnosti, v drugih primerih pa le s posebnim dovoljenjem, ki ga izda Zvezna uprava za kontrolo letenja v soglasju z zveznim upravnim organom za ljudsko obrambo, zveznim upravnim organom za notranje zadeve in zveznim upravnim organom za carinske zadeve.

48. člen

Čas, v katerem mora biti letališče v odvisnosti od prometa odprto za javni prevoz v zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: obratovalni čas), se določi v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Obratovalni čas javnega letališča in letališča, na katerem je organizirana kontrola letenja in meteorološka varnost zračne plovbe, se usklajuje v Gospodarski zbornici Jugoslavije po postopku in na način, ki sta določena v samoupravnem splošnem aktu v okviru te oblike organiziranja, in po dobljenem soglasju zveznega upravnega organa za ljudsko obrambo in Zvezne uprave za kontrolo letenja, o čemer se najmanj 30 dni pred začetkom določenega prometnega obdobja obvesti zvezni upravni organ za promet in zveze, ki s predpisom določi obratovalni čas.

Če čas iz drugega odstavka tega člena ni usklajen, izda zvezni upravni organ za promet in zveze najmanj 30 dni pred začetkom določenega prometnega obdobja začasno odločbo o obratovalnem času.

Čas, določen na način iz tretjega odstavka tega člena, velja do dokončne uskladitve obratovalnega časa.

Čas, v katerem morajo obratovati druga letališča, določi podjetje za letališke storitve ali imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme zvezni upravni organ za promet in zveze predpisati tudi čas, v katerem mora javno letališče obratovati zaradi varnosti zračne plovbe. Če se s prihodki od plačil za letališke storitve, opravljene v tem obratovalnem času, ne pokrijejo stroški, nastali v tem času, se razlika nadomesti iz sredstev, zagotovljenih v proračunu federacije. S pogodbo, sklenjeno med zveznim upravnim organom za promet in zveze ter podjetje za letališke storitve na določenem javnem letališču, ki se sklene za vsako naslednje leto, se določita vrsta storitev, število operacij za sprejem in odpremo letal v tem času ter znesek razlike, ki se kot nadomestilo izplača tej organizaciji.

49. člen

Letališče oziroma vzletišče, ki izpolnjuje predpisane pogoje za varno vzletanje, pristajanje in postanek letal, se vpiše v vpisnik civilnih letališč, vzletišče pa v vpisnik vzletišč.

Vpisnik civilnih letališč obsega podatke o namenu letališča, njegovem razredu in kategoriji, o letaliških službah in opremi za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari ter firmo oziroma ime in sedež imetnika pravice razpolaganja z letališčem.

Vpisnik civilnih letališč in vpisnik vzletišč vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

50. člen

Letališče se vpiše v vpisnik civilnih letališč na podlagi zahteve za uporabo in vpis letališča, ki jo vloži podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

Zvezni upravni organ za promet in zveze z odločbo dovoli uporabo letališča, če so izpolnjeni predpisani pogoji, in ga vpiše v vpisnik civilnih letališč.

Odločba iz drugega odstavka tega člena je dokončna v upravnem postopku.

51. člen

Podjetje za letališke storitve oziroma druga organizacija, ki je imetnik pravice razpolaganja z letališčem, mora vložiti pri zveznem upravnem organu za promet in zveze zahtevo za spremembo namena, tehničnih lastnosti, razreda in kategorije letališča, da bi se te spremembe vpisale v vpisnik civilnih letališč.

Zahtevo je treba vložiti v 15 dneh od dneva nastale spremembe, rešuje pa se v skladu s 50. členom tega zakona.

52. člen

Letališče se izbriše iz vpisnika civilnih letališč:

1)

če eno leto ne izpolnjuje tehničnih in drugih pogojev za varno uporabo in se v tem času ni uporabljalo za zračno plovbo;

2)

če to zahteva podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem.

53. člen

Določbe 50., 51. in 52. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za vzletišča.

54. člen

Podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem mora o planirani spremembi namena ali kategorije oziroma o planiranih delih večjega obsega, zaradi katerih utegne priti do zapiranja letališča ali omejitve njegove uporabe, obvestiti zvezni upravni organ za ljudsko obrambo in Zvezno upravo za kontrolo letenja najmanj 60 dni pred začetkom del oziroma najmanj 48 ur pred uro, ko se bodo dela začela, če so planirana manjša dela, zaradi katerih utegne biti omejena uporaba manevrskih površin in ploščadi.

O nepričakovanih spremembah že objavljenih podatkov iz prvega odstavka tega člena obvesti podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem Zvezno upravo za kontrolo letenja takoj po nastanku sprememb in pri tem navede, kako dolgo bodo trajale te spremembe.

55. člen

O višini in o spremembi višine pristojbin za pristajanje in postanek tujih letal ter o potniških letaliških taksah mora podjetje za letališke storitve oziroma imetnik pravice razpolaganja z letališčem obvestiti Zvezno upravo za kontrolo letenja najmanj 30 dni pred začetkom uporabe pristojbine za te storitve.

Zvezna uprava za kontrolo letenja mora prijavljeno spremembo iz prvega in drugega odstavka 54. člena in prvega odstavka tega člena takoj objaviti na način, ki je običajen v zračni plovbi.

IV. poglavje

REGISTRACIJA, DRŽAVNA PRIPADNOST IN IDENTIFIKACIJA LETAL

I. oddelek

Registracija letal

56. člen

Jugoslovanski register letal vodi zvezni upravni organ za promet in zveze.

57. člen

Jugoslovanska letala, katerih imetniki pravice razpolaganja so podjetja ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti ali družbene organizacije oziroma katerih lastniki so društva, druge civilne pravne osebe ali fizične osebe, se morajo vpisati v Jugoslovanski letalski register.

Če je letalo iz prvega odstavka tega člena že vpisano v tuji letalski register, se sme vpisati v Jugoslovanski letalski register samo, če se predloži dokaz, da je izbrisano iz tujega letalskega registra.

V tujini kupljena in homologirana letala ter homologirana letala, ki so izdelana v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, dobavljajo pa se tujemu uporabniku, se lahko začasno vpišejo v Jugoslovanski letalski register.

Letalo, izdelano v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki izpolnjuje vse pogoje za varno zračno plovbo, razen da ni homologirano, se lahko začasno vpiše v Jugoslovanski letalski register zaradi preskušanja in ugotavljanja njegovih letalnih in tehničnih karakteristik.

Letalo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je lahko začasno vpisano v Jugoslovanski letalski register najdlje 12 mesecev.

Letalo v izdelavi se lahko vpiše v Jugoslovanski register letal v izdelavi, če to zahteva imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik letala in če se letalo izdeluje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Letala v izdelavi in amatersko izdelana letala se vpišejo v Jugoslovanski letalski register pod pogoji, ki so določeni v predpisu, izdanem na podlagi tega zakona.

58. člen

Tuje letalo, ki ga je podjetje, druga družbena pravna oseba ali državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije vzel v zakup za zračno plovbo, se lahko vpiše v Jugoslovanski letalski register, če je to določeno v zakupni pogodbi in če to dovoljujejo predpisi države, v kateri je bilo prej registrirano.

Za letalo iz prvega odstavka tega člena, ki ni vpisano v Jugoslovanski letalski register, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na varnost zračne plovbe.

Jugoslovansko letalo, ki je dano v zakup tuji pravni ali fizični osebi za zračno plovbo v tujini, se lahko na zahtevo zakupnika in s soglasjem imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala vpiše v tuji letalski register, če je to določeno s predpisi zadevne države. V knjigah in listinah Jugoslovanskega letalskega registra se tako letalo vodi kot letalo, dano v zakup v tujini.

59. člen

Jugoslovanski letalski register je javna knjiga.

V jugoslovanski letalski register se vpišejo podatki o: identiteti letala; imetniku pravice razpolaganja oziroma lastniku letala; zakupu in drugih pravicah, ki se vpišejo v register civilnih letal, v skladu z zveznim zakonom, s katerim so urejena obligacijska in temeljna materialno-pravna razmerja v zračni plovbi.

60. člen

Letalski register sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.

Glavna knjiga sestoji iz vložkov. Vsako letalo se vpiše v poseben vložek.

Vsebino glavne knjige določa predpis, izdan na podlagi tega zakona.

61. člen

Letalo se vpiše v Jugoslovanski letalski register na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika ali zakupnika letala. Zahteva za vpis se vloži pri zveznem upravnem organu za promet in zveze v 15 dneh po prevzemu in predaji letala.

62. člen

Skupaj z zahtevo za vpis letala v register iz 61. člena tega zakona se mora priložiti:

1)

listina o izdelavi oziroma nakupu letala ali druga listina o pravici razpolaganja oziroma lastninski pravici ali o zakupu;

2)

tehnična dokumentacija o letalu;

3)

listina o registraciji podjetja oziroma dovoljenje za ustanovitev in delo druge pravne osebe ali listina o jugoslovanskem državljanstvu lastnika letala.

63. člen

Za vpis v letalski registar tujega letala, vzetega v zakup, se poleg listin iz 2. in 3. točke 62. člena tega zakona predloži tudi:

1)

listina o zakupu;

2)

spričevalo o sposobnosti letala za plovbo, ki ga je izdal pristojni organ države, v kateri je letalo registrirano;

3)

dokaz, da je zakup letala vpisan v register države, v kateri je letalo registrirano, če je vpis letala v letalski register določen s predpisi te države, oziroma da je izbrisan iz tega registra;

4)

dokaz, da je tujec-lastnik letala privolil, da se letalo vpiše v letalski register.

64. člen

Vpis v vpisni list letalskega registra se opravi na podlagi odločbe o vpisu, ki jo izda zvezni upravni organ za promet in zveze.

Vpis v lastninski ali bremenski list letalskega registra se opravi na podlagi odločbe pristojnega sodišča.

65. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze mora v osmih dneh po prejemu pravilne zahteve iz 61. člena tega zakona opraviti ustrezen vpis v Jugoslovanski letalski register in izdati vložniku zahteve spričevalo o registraciji letala.

Če je letalo vpisano začasno, izda zvezni upravni organ za promet in zveze spričevalo o začasni registraciji.

Če je v Jugoslovanski letalski register vpisano letalo v izdelavi, izda zvezni upravni organ za promet in zveze spričevalo o vpisu.

Odločba, s katero se zavrneta vpis v Jugoslovanski letalski register in izdaja spričevala iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, je dokončna v upravnem postopku.

66. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala ali zakupnik mora vsako spremembo podatkov, vpisanih v Jugoslovanski letalski register, prijaviti v 15 dneh po nastali spremembi in zahtevati, da se ta sprememba vpiše v register.

Spremembe, vpisane v Jugoslovanski letalski register, se vpišejo tudi v spričevalo o registraciji letala, če se nanašajo na dejstva, za katera je predpisano, da se vpišejo v to spričevalo.

67. člen

Letalo se izbriše iz Jugoslovanskega letalskega registra na podlagi zahteve imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika letala.

Zahteva za izbris letala iz Jugoslovanskega letalskega registra se vloži:

1)

če je letalo uničeno ali je postalo trajno neuporabno za zračno plovbo ali je iz drugih vzrokov vzeto iz uporabe;

2)

če je letalo odtujeno v tujino oziroma dano v zakup v tujini, vendar le, če je vložena zahteva za vpis v tuji register letal;

3)

če lastniku letala preneha državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

68. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze mora takoj razveljaviti izdano spričevalo o registraciji letala za tisto letalo, ki je izbrisano iz letalskega registra, in o izbrisu letala iz tega registra obvestiti osebo, katere pravice so vpisane v bremenski list.

69. člen

Določbe 59. do 68. člena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za Jugoslovanski register letal v izdelavi.

II. oddelek

Državna pripadnost in identifikacija letal

70. člen

Letalo, ki je vpisano v Jugoslovanski letalski register, je v sestavi civilnega letalstva Socialistične federativne republike Jugoslavije in mora imeti predpisane znake jugoslovanske državne pripadnosti ter oznake registracije.

Znaka državne pripadnosti sta zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije in oznaka "YU".

71. člen

Letalo, vpisano v Jugoslovanski letalski register, ima lahko oznake imetnika pravice razpolaganja oziroma lastnika letala ali podjetja, ki ga uporablja na podlagi pogodbe o začasni uporabi oziroma zakupne pogodbe ali na kaki drugi pravni podlagi, oznake službe, za katero se uporablja, in svoje ime.

Letala, ki jih uporabljajo organi za notranje zadeve, carinski organi, Zvezna uprava za kontrolo letenja in Zvezni letalski inšpektorat, imajo oznake teh organov oziroma njihovih služb.

72. člen

Tuje letalo mora imeti med letom v jugoslovanskem zračnem prostoru oznake, določene s predpisom države, v kateri je registrirano, ali oznake, ki jih določa mednarodni sporazum.

Tretji del

VARNOST ZRAČNE PLOVBE

I. poglavje

POGOJI ZA VARNO UPORABO LETALA, MOTORJA, PROPELERJA, PADALA, OPREME LETALA IN LETALIŠČA, TER POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI LETALSKO IN DRUGO STROKOVNO OSEBJE

I. oddelek

Pogoji za varno uporabo letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala

1. Splošne določbe

73. člen

Letalo, motor, propeler, padalo in oprema letala se smejo uporabljati samo, če izpolnjujejo pogoje za varno zračno plovbo (tehnični pogoji za sposobnost letala za plovbo), ki jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi.

Pogoji za varno zračno plovbo iz prvega odstavka tega člena se določijo v odvisnosti od vrste, kategorije in namena letala oziroma namena motorja, propelerja, padala in opreme letala.

74. člen

Letala se razvrščajo kot letala, težja od zraka (avion, giroplan, helikopter, mahokrilec, jadralno letalo in zmaj), in letala, lažja od zraka (prosti balon, vezani balon in zračna ladja).

75. člen

Letala se razvrščajo v tele kategorije: prometno kategorijo, splošno kategorijo (neakrobatska, polakrobatska in akrobatska) in posebno kategorijo (amatersko izdelano letalo, eksperimentalno in ultralahko letalo, zmaj ipd.).

76. člen

Letala se glede na namen razvrščajo: kot letala za prevoz ljudi in stvari, letala za prevoz tovora, letala za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, letala za športno dejavnost, letala za usposabljanje letalnega osebja, letala za prvo pomoč idr.

77. člen

Letala se glede na največjo dovoljeno maso pri vzletanju delijo na letala z maso: od 0 do 2750 kg, od 2751 do 5700 kg, od 5701 kg do 27000 kg, od 27001 do 72000 kg in nad 72001 kg.

78. člen

Letala splošne kategorije v odvisnosti od pogojev uporabe (maksimalna teža, maksimalni koeficient obremenitve in maksimalna hitrost), za katera so predpisane omejitve pri načinu uporabe, so letala z omejitvijo.

79. člen

Letalo se sme uporabljati samo za namen, ki je naveden v spričevalu o sposobnosti letala za plovbo, na način, predpisan v odobrenem letalnem priročniku letala.

V letalo morajo biti v odvisnosti od kategorije in namena vdelane naprave in oprema za varno zračno plovbo v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

80. člen

Za letala prometne kategorije mora biti pred vsakim letom izdelana lista obremenitve in lege težišča.

2. Izdelava letal

81. člen

Izdelava letal in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala se opravijo po tehničnih predpisih za izdelavo letal in po predpisih o kakovosti materiala.

Pred začetkom izdelave letala ali spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala in pred spremembo med izdelavo letala je treba zveznemu upravnemu organu za promet in zveze predložiti na vpogled tehnično dokumentacijo o tej izdelavi.

82. člen

Izdelavo letal in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala ter izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za izdelavo in spremembe sme opravljati podjetje, ki poleg splošnih pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti izpolnjuje posebne pogoje, zlasti glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za izdelavo letal ter operativno-tehničnih postopkov.

Organizaciji iz prvega odstavka tega člena, ki predloži dokaze, da izpolnjuje predpisane pogoje, izda zvezni upravni organ za promet in zveze potrdilo, da jih izpolnjuje.

83. člen

Zvezni upravni organ za promet in zveze lahko da pripombe k tehnični dokumentaciji in zahteva, da se spremeni, če ugotovi, da ne ustreza tehničnim predpisom za izdelavo letala in za spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala iz 81. člena tega zakona, oziroma če ugotovi, da projektirano letalo ne izpolnjuje tehničnih pogojev za sposobnost letala za plovbo.

84. člen

Proizvajalec letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala mora naročniku oziroma kupcu skupaj s proizvodom dobaviti dokumentacijo o uporabi, vzdrževanju, obnovi in popravilu proizvoda ter zagotoviti, da bo pravočasno in neprestano obveščan o tehničnih spremembah oziroma o spremembi načina uporabe, vzdrževanja in popravilih na zadevnem tipu proizvoda.

85. člen

Za nov tip letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala je obvezen postopek homologacije, da se ugotovi, ali ustreza tehničnim pogojem glede njegove sposobnosti za plovbo, predpisanim v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

86. člen

Preskušanje za homologacijo novega tipa letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala opravi podjetje ali ustanova, ki izpolnjuje predpisane pogoje in jo za to pooblasti zvezni upravni organ za promet in zveze.

Med postopkom homologacije je treba zveznemu upravnemu organu za promet in zveze predložiti v odobritev letalni priročnik in priročnik za vzdrževanje novega tipa letala, propelerja, padala in opreme letala.

Na podlagi projektne in računske dokumentacije ter rezultatov preskušanja opravi zvezni upravni organ za promet in zveze homologacijo in izda homologacijski list.

Homologacijo tipa letala, motorja, propelerja, padala in opreme letal, homologiranih v tujini, ki se prvič uvozijo, oziroma priznavanje homologacijskih preskusov, opravljenih v tujini, opravi zvezni upravni organ za promet in zveze z izdajo jugoslovanskega homologacijskega lista v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Preskušanje za homologacijo iz prvega odstavka tega člena se ne opravi, če je bilo na podlagi rezultatov preskusov, opravljenih v tujini, ugotovljeno, da homologirano letalo, motor, propeler, padalo in oprema letala izpolnjujejo predpisane tehnične pogoje za sposobnost letala za plovbo oziroma za uporabo.

Serijska izdelava letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala se sme začeti po izdaji homologacijskega lista.

Amatersko izdelana in eksperimentalna letala niso zavezana postopku homologacije.

Način in pogoje izdelave, nadzorstvo nad izdelavo, način ugotavljanja sposobnosti letala posebne kategorije za plovbo ter pogoje za uporabo ureja predpis, izdan na podlagi tega zakona.

3. Vzdrževanje letala

87. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala mora letalo, motor, propeler, padalo in opremo letala med uporabo pregledovati in preskušati in jih v skladu s tem zakonom in predpisi o vzdrževanju letal, izdanimi na njegovi podlagi, vzdrževati v takem stanju, ki zagotavlja varno zračno povbo.

Pregledi in preskusi, popravila, zamenjave in obnove na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala (v nadaljnjem besedilu: vzdrževanje letala), preventivno vzdrževanje letala in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala ter tehnična kontrola in kontrola kakovosti del se morajo opravljati v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, ter tehničnimi predpisi proizvajalca za določen tip letala.

88. člen

Vzdrževanje in tehnična kontrola letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala se opravljata po tehničnem sistemu za vzdrževanje, ki se določi za vsak tip letala, motorja, propelerja, padala oziroma vrste opreme.

Tehnični sistem iz prvega odstavka tega člena sestavljajo program in predpisani postopki za vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala ter roki in način njihovega izvajanja, določi pa se v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, zahtevami za vzdrževanje, ki jih odobrijo pristojni letalski organi oziroma organizacije države proizvajalca, in tehničnimi navodili proizvajalca za vzdrževanje zadevnega tipa letala, motorja, propelerja, padala in določene vrste opreme letala ter načinom njihove uporabe in rezultati preskusa njihove zanesljivosti med uporabo.

Za letalo, za katero je izdano spričevalo o sposobnosti letala za plovbo z neomejenim rokom veljavnosti, mora tehnični sistem iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, predpisane za vzdrževanje takega letala.

Tehnični sistem za vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala določi imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala, če vzdržuje letalo, motor, propeler, padalo in opremo letala, oziroma podjetje, ki izdeluje dokumentacijo za tehnični sistem za vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala.

Tehnični sistem za vzdrževanje iz prvega odstavka tega člena odobri zvezni upravni organ za promet in zveze na predlog imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika letal.

89. člen

Če imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala zaupa vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala tuji osebi, mora predložiti zveznemu upravnemu organu za promet in zveze dokaz, da jo je letalski organ oziroma pristojna organizacija tuje države pooblastila za vzdrževanje tega tipa letala, motorja, propelerja, padala in tovrstne opreme.

Če se letalo, vpisano v Jugoslovanski letalski register, da v zakup tuji osebi, mora imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala s pogodbo zagotoviti vzdrževanje letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala po odobrenem tehničnem sistemu za vzdrževanje, in sicer pri osebi, ki je za ta dela pooblaščena v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Osebi iz prvega odstavka tega člena izda zvezni upravni organ za promet in zveze na njeno zahtevo potrdilo, da izpolnjuje pogoje za vzdrževanje letala, vpisanega v Jugoslovanski letalski register, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

90. člen

Vzdrževanje in tehnično kontrolo vzdrževanja letala, motorja, propelerja, padala in opreme letala sme opravljati ter tehnično-tehnološko dokumentacijo za vzdrževanje izdelovati podjetje, druga samoupravna organizacija, družbena organizacija ali upravni organ, ki izpolnjuje tudi posebne pogoje glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za to delo ter operativno-tehničnih postopkov.

Enomotorna letala splošne kategorije in jadralna letala sme vzdrževati tudi pooblaščena fizična oseba, če ima dovoljenje za ta tip letala, kar pa ne velja za obnovo.

Organizaciji oziroma osebi iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki predloži dokaz, da izpolnjuje predpisane pogoje, izda zvezni upravni organ za promet in zveze potrdilo, da izpolnjuje te pogoje.

91. člen

Imetnik pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnik letala mora v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, zagotoviti pregled letala pred vsakim vzletom, da se ugotovi, ali je letalo sposobno za varno zračno plovbo, oseba, ki je pooblaščena za pregled letala, pa mora s svojim podpisom v knjigi letala potrditi, da je bilo letalo pregledano in da je sposobno za varno zračno plovbo.

4. Sposobnost letala za plovbo

92. člen

Sposobnost letala za varno zračno plovbo (v nadaljnjem besedilu: sposobnost letala za plovbo) se ugotovi s pregledom, opravljenim na predpisan način, dokazuje pa se s spričevalom o sposobnosti letala za plovbo.

Spričevalo o sposobnosti letala za plovbo se izda, če letalo ustreza homologiranemu tipu, če je opremljeno s predpisanimi napravami in opremo za varno zračno plovbo in če se s pregledom ugotovi, da je sposobno za varno zračno plovbo.

Spričevalo o sposobnosti letala posebne kategorije za plovbo se izda v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

Preglede letal, da se ugotovi njihova sposobnost za plovbo, opravlja zvezni upravni organ za promet in zveze.

93. člen

Pregled letala, da se ugotovi njegova sposobnost za plovbo, se opravi na zemlji in v letu; pregled je lahko osnoven, reden in izreden.

Osnovni, redni in izredni pregled letala se opravijo na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z letalom oziroma lastnika letala.

Izredni pregled letala lahko odredi zvezni letalski inšpektor, če utemeljeno sumi, da letalo, ki leti, ni sposobno za varno zračno plovbo.

94. člen

Pregled letala v letu se opravi s preskusom letala v letu ali preveritvijo letala v letu.

Preskus letala v letu se po poprej določenem programu opravi v letu brez potnikov in obsega preskus letalno-tehničnih karakteristik in obnašanja letala v letu.

Preveritev letala v letu se lahko opravi v letu s potniki ter obsega kontrolo delovanja naprav in sistemov letala na način, ki ne ogroža varnost leta.

95. člen

Osnovni pregled letala obsega pregled letala in preverjanje delovanja naprav in opreme letala na zemlji, pregled tehnične dokumentacije ter preskus letala v letu.

Osnovni pregled letala se opravi:

1)

na novem letalu in v tujini nabavljenem letalu - pred vpisom v Jugoslovanski letalski register;

2)

na drugih letalih - po obnovi oziroma popravilu večjega dela nosilne strukture ali po spremembi, ki utegnejo vplivati na bistvene lastnosti letala (trdnost, uporabna doba in tehnične karakteristike);

3)

na letalih, ki več kot za 6 mesecev nimajo veljavnega spričevala o sposobnosti za plovbo.

96. člen

Redni pregled letala se opravi pred izdajo oziroma podaljšanjem spričevala o sposobnosti letala za plovbo.

Redni pregled letala obsega praviloma pregled iz prvega odstavka 95. člena tega zakona ter preveritev letala v letu, razen preskusa letala v letu.

Če se med rednim pregledom letala ugotovijo pomanjkljivosti, ki utegnejo vplivati na njegovo varnost, ni jih pa mogoče ugotoviti s preveritvijo letala v letu, se letalo preskusi v letu.

Redni pregled ni potreben za letalo, ki se vzdržuje po tehničnem sistemu iz drugega in tretjega odstavka 88. člena tega zakona.

97. člen

Izredni pregled letala se opravi, če je poškodovan večji del njegove strukture, kar utegne vplivati na njegovo sposobnost za plovbo. Izredni pregled letala se opravi tudi, če se utemeljeno sumi, da letalo, ki leti, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za varno zračno plovbo.

Izredni pregled letala obsega: pregled tehnične dokumentacije; pregled letala ali samo njegovih posameznih delov, opreme ali naprav; nujne funkcionalne poskuse na zemlji in preskus letala v letu, če s pregledom na zemlji ni mogoče ugotoviti njegove sposobnosti za varno zračno plovbo.

Program popravila letala iz prvega odstavka tega člena odobri zvezni upravni organ za promet in zveze.

Zakon o zračni plovbi (ZZraP)

Časovnica