TFL Vsebine / TFLGlasnik

Med mnogimi ocenami ob uveljavljanju zakona o dolgotrajni oskrbi smo lahko slišali, da bo ob že tako nizkih plačah v prihodnjih petih letih kar 17 odstotkov zaposlenih v socialnih zavodih izpolnilo pogoje za upokojitev. Po drugi strani je Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, pred časom v oddaji 24ur opozorila: »Strokovnih delavcev, ki bodo na terenu, bo 89, pričakujemo pa, da bo 15.000 vlog na CSD. Zdaj si predstavljajte, kako hitro bodo te ocene pripravljene.«

»Na tisoče novih vlog na centrih za socialno delo.«

Pri tako črnogledih napovedih o usodi omenjenega zakona so bili prispevki na konferenci Vplivi dolgotrajne oskrbe na posameznike in gospodarstvo, ki jo je pripravila družba Tax-Fin-Lex, toliko pomembnejši. V javnosti se namreč ustvarja občutek, da se vse vrti zgolj okoli predvidene nove dajatve, ki jo bo slehernik plačal za dolgotrajno oskrbo, prispevki na konferenci pa so dodobra razgalili vse kaj drugega, na kar bi morali misliti, ko je govor o dolgotrajni oskrbi.

Potem ko je Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, uvodoma pozdravila prisotne, nas je dr. Alenka Oven z Inštituta za dolgotrajno oskrbo podrobno soočila s tem, kako malo vemo in se zanimamo o dolgotrajni oskrbi, češ, saj to zadeva starejše. To sicer drži. »Predvideva pa se, da bo do leta 2030, čez šest let, eden od šestih ljudi na svetu star 60 let ali več,« je dejala dr. Oven. Kar je res, a tudi številni otroci in mladi ljudje potrebujejo dolgotrajno oskrbo. »Dolgotrajna oskrba je pogosto potrebna za ljudi, ki so izgubili sposobnost za opravljanje številnih življenjskih nalog zaradi starosti, bolezni, poškodb ali drugih trajnih zdravstvenih težav.«

»Država je leta 2022 namenila 1,5 odstotka domačega BDP za dolgotrajno oskrbo.«

Demografske spremembe, ekonomski in socialni vidiki položaja starejših v Sloveniji je bil naslov prispevka Irene Černič iz Statističnega urad RS. Kmalu po uvodu je predstavila podatek, da 95,8 odstotka prebivalcev Slovenije živi v običajnem stanovanju ali hiši in le 4,2 odstotka v domu za starejše. Ob tem je treba spomniti, da bo iz leta v leto zaradi pomanjkanja prostora v domovih vse več ljudi potrebovalo katero od oblik oskrbe na domu. Posebno skrb pa zbuja podatek, da 276.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine in da je med njimi dobra tretjina (95.000) starejših od 65 let. Leta 2022 je bilo le 74.283 ljudi deležnih različnih oblik dolgotrajne oskrbe.«

V luči teh, zlasti prihodnjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo konferenca ni mogla mimo pogleda delodajalcev, ki ga je predstavil Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Zaposleni bodo plačali en odstotek davka, delodajalec pa še en odstotek za vsakega zaposlenega. Pri vseh bremenih na plečih gospodarstva teh odstotkov ne gre podcenjevati. Miro Smrekar je še posebej opozoril na nekaj, česar se gospodarstveniki bojijo – to je izguba zaposlenih. Poslej bodo tisti, ki se bodo odločili za trajno pomoč svojcu, upravičeni do delnega plačila za izgubljeni dohodek. To pa bo privlačno predvsem za zaposlene, ki dobivajo minimalno plačo, saj bodo upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače, za dva uporabnika pa do 1,8-kratnika minimalne plače. Obenem bodo vključeni v obvezno socialno zavarovanje, usposabljanja in strokovna svetovanja. Dr. Alenka Oven je ob tem opozorila tudi na nekatere pasti, ki čakajo tiste, ki bi zaradi skrbi za nekoga zapustili delovno mesto. To so psihična in čustvena obremenitev, socialna izolacija, usklajevanje osebnega in družinskega življenja ter ne nazadnje omejena možnost vračanja na trg dela.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije, je predstavil makroekonomski vidik in dileme v sistemu dolgotrajne oskrbe. Metoda Dodič Fikfak iz Zdravniške zbornice Slovenije je ostala zvesta svojim dolgoletnim preventivnim prizadevanjem pri zdravju zaposlenih, kar je tokrat strnila pod naslovom Vpliv dela na zdravo staranje z željo, da bi sleherni zaposleni čim pozneje potreboval tudi skrb in pomoč.

Zato je bilo vredno poslušati mag. Ano Vodičar z Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je predstavila trend bolniških odsotnosti v zadnjih nekaj letih in pogled v prihodnost. V minulem letu je bilo za denarna nadomestila porabljenih 638 milijonov evrov, kar je pomenilo 16,8 milijona izgubljenih delovnih dni.

»Obremenitev centrov za socialno delo se bo izredno povečala ob dejstvu, da več kot 56.000 zaposlenih prejema minimalno plačo.«

Soočanje z dolgotrajno oskrbo s perspektive centrov za socialno delo – danes in jutri je bil naslov prispevka Janje Rupar iz Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. Centri za socialno delo se bodo poleg drugih dejavnosti spremenili tudi v vstopne točke za dolgotrajno oskrbo, seznam obveznosti teh pa je izredno dolg. Te vstopne točke so danes na 16 centrih za socialno delo, strokovnjaki pa se zavzemajo, da bi bile na vseh centrih. Na zadnji dan minulega leta so namreč že prejeli 2226 novih vlog za oskrbo družinskega člana. Obremenitev centrov za socialno delo se bo izredno povečala ob dejstvu, da več kot 56.000 zaposlenih prejema minimalno plačo.

Do še ene takšne konference, za kar so se zavzeli obiskovalci tokratne, gre še enkrat spomniti na besede dr. Alenke Oven: »Ko razmišljamo o prihodnosti dolgotrajne oskrbe, naj nas ne skrbi le, kako bomo oskrbovali druge, temveč tudi, kako bomo mi sami obravnavani, ko bomo potrebovali pomoč. To je priložnost, da oblikujemo sistem, ki temelji na dostojanstvu, skrbi in medsebojni podpori.«