TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba prvo in četrto tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v:

- 4. alineji II.a točke izreka za plačilo zneska 49.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2008 dalje,

- 5. alineji II.a točke izreka,

- 3. alineji II.c točke izreka ter

- v III. točki izreka

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu, potrdi.

IV. Prvo in četrto tožena stranka sami krijeta svoje pritožbene stroške, tožeča stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

V. Odločanje o pritožbenih stroških tožeče in tretje tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

V kolikor je res želela, da pride do reodkupa delnic, bi kot skrben gospodarstvenik nedvomno morala četrto toženo stranko ponovno pozvati k predložitvi dokumentacije oziroma opraviti druga dejanja v smeri uveljavitve svoje zahteve (npr. jo uveljaviti v postopku pred sodiščem). Z opustitvijo takšnih ravnanj je tožeča stranka sama opustila skrbnost, ki se v pravnem prometu zahteva od pravnih oseb. Krivde za takšno opustitev ne more prenesti na tožene stranke, ki od sredine avgusta 2007 do izteka roka za reodkup niso bile v poziciji, ko bi lahko v imenu tožeče stranke opravljale kakršnakoli pravna dejanja.

Škoda bi tožeči stranki (tudi sicer) nastala le v primeru, če bi po izteku enoletnega roka, v katerem bi delnice lahko odkupila, tržna cena slednjih padla in bi jih zato lahko (po reodkupu) prodala le za ceno, nižjo od tiste, za katero bi jih lahko prodala v trenutku, ko je bila repopogodba sklenjena. Vendar pa tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala.