TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pregon na zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 1.
odst. 176. čl. KZS ne more temeljiti na domnevi, da je takšna zasebna
tožba že zajeta v zasebni tožbi (ali v ovadbi, ki se po 2. odst. 53.
čl. ZKP šteje za zasebno tožbo), vloženi zaradi pregona kaznivega
dejanja, s katerim je bila premična stvar odtujena iz oškodovančeve
premoženjske sfere.

Na podlagi obtožnice temeljnega javnega tožilca sta bila s sodbo
temeljnega sodišča spoznana za kriva: 1) obsojenka A.H., da je s
prilastitvijo najdenih listin in tuje valute v vrednosti več kot
30.000 din storila kaznivo dejanje zatajitve po 5. v zv. z 2. odst.
169. čl. KZS in 2) obsojenec R.R., da je s sprejetjem in skrivanjem
dela zatajene tuje valute storil kaznivo dejanje prikrivanja po 1.
odst. 176. čl. KZS. Višje sodišče je pritožbo zagovornika obsojenke
zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na zahtevo javnega
tožilca SRS za varstvo zakonitosti je VS SRS s sodbo spremenilo
pravnomočno sodbo tako, da je dejanje obsojenke A.H. pravno
opredelilo kot kaznivo dejanje zatajitve po 2. odst. 169. čl. KZS,
zoper obsojenca R.R. pa je izreklo zavrnilno sodbo iz razloga po 2.
tč. 349. čl. ZKP.
V razlogih sodbe VS SRS je glede izrečene zavrnilne sodbe navedeno
sledeče:
'Ob tej pravni opredelitvi (glede dejanja obs. A.H.) pa se seveda ne
sme spregledati, da se pregon za tako kaznivo dejanje, če je šlo za
zatajitev zasebnega premoženja, začne na zasebno tožbo. Glede na
določila 2. odst. 53. čl. ZKP v povezavi z vsebino zapisnika o ovadbi
oškodovanca z dne 16.8.1978 na PM Radovljica se utemeljeno sme šteti,
da je z vložitvijo te ovadbe oškodovanec pravočasno podal zasebno
tožbo zoper obsojenko zaradi kaznivega dejanja po 2. odst. 169. čl.
KZS. Obstoj procesne predpostavke, da je kazenski postopek tekel na
zahtevo upravičenega tožilca, torej v zvezi z določbo o pregonu na
zasebno tožbo iz 6. odst. 169. čl. KZS ne more biti sporen in je zato
treba zoper obs. A.H. tudi pri pravni opredelitvi dejanja iz tč. I/1
izreka kot kaznivega dejanja po 2. odst. 169. čl. KZS izreči
obsodilno sodbo.
V zvezi s spremenjeno pravno opredelitvijo kaznivega dejanja iz tč.
I/1 pa se spremeni procesni položaj glede obtožbe zoper obs. R.R.
zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odst. 176. čl. KZS. Po
določbi 4. odst. 176. čl. KZS se namreč v primerih, ko je bila
prikrita stvar pridobljena s kanivim dejanjem, za katero se storilec
preganja na zasebno tožbo, tudi storilec kaznivega dejanja
prikrivanja iz 1. odst. 176. čl. KZS preganja na zasebno tožbo.
Pregon na zasebno tožbo za kaznivo dejanje prikrivanja pa nikakor ne
more temeljiti na domnevi, da je takšna zasebna tožba že zajeta v
vloženi zasebni tožbi (ali v vloženi ovadbi, ki se po 2. odst. 53.
čl. ZKP šteje za zasebno tožbo) za kaznivo dejanje, s katerim je bila
premična stvar odtujena iz oškodovančeve premoženjske sfere. Ko je
oškodovanec vložil ovadbo zaradi kaznivega dejanja zatajitve, se za
storitev kaznivega dejanja prikrivanja po obs. R.R. še sploh ni
vedelo. Ker oškodovanec tudi kasneje v roku iz 1. odst. 52. čl. ZKP
ni podal zasebne tožbe zaradi prikrivanja, glede obs. R.R. ni podana
procesna predpostavka, da je postopek zoper njega tekel na zahtevo
upravičenega tožilca. Zaradi teg je bilo treba vloženi zahtevi
ugoditi še v tej smeri, da se pravnomočna sodba spremeni tudi tako,
da se obtožba zoper obs. R.R. zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po
1. odst. 176. čl. KZS iz razloga po 2. tč. 349. čl. ZKP zavrne.