TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 2.045,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Sodišče prve stopnje je pravilno interpretiralo vsebino Pristopne izjave, ki določa možnost brezplačne izredne odobritve limita (prekoračitve) v višini petkratnika plače, kar ne pomeni, da je banka avtomatično zavezana k brezpogojni sklenitvi takšne pogodbe. Tudi v tem primeru namreč velja pogodbena svoboda strank (3. člen OZ). Prav tako ni kršila pogodbe z blokado toženkine kartice ..., ki je bila toženki izdana v zvezi s pogodbo o vodenju transakcijskega računa, saj je imela ob ugotovljenih neporavnanih obveznostih toženke za njeno blokado podlago v sami pogodbi. Tožnica je toženko o višini negativnega stanja obvestila z opominom z dne 16. 10. 2006 ter jo hkrati pozvala k izpolnitvi in opozorila na posledice (blokiranje bankomatske, plačilnih in kreditnih kartic). Ker toženka ni uspela dokazati protipravnosti ravnanja tožnice in s tem ne njene odškodninske odgovornosti, sta nižji sodišči utemeljeno zavrnili njen odškodninski tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi.

Neutemeljeni so tudi revizijski očitki „protispisnosti“, saj to po vsebini niso. "Protispisnost" obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju/prenosu vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče tolmači dokaze napačno oziroma drugače kot revidentka. V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, uveljavljanje katere na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).