TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijan sklep spremeni, tako da se stroški postopka, ki jih je dolžna tožeči stranki plačati tožena stranka, znižajo na 3.472,73 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbe v višini 120,11 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Pritožba se neutemeljeno zavzema za upoštevanje deleža pri stroških sodnega izvedenca, saj je odločitev o tem, kdo je dolžan plačati stroške postopka in v katerem deležu (da je dolžna toženka plačati vse stroške za izvedbo dokazov) vsebovana v pravnomočni sodbi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o stroških odločilo le še po višini, torej z vidika njihove potrebnosti za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Pri zahtevi za povrnitev stroškov odsotnosti iz pisarne in potnih stroškov pooblaščenca je treba tehtati med pravico do svobodne izbire odvetnika in varstvom položaja stranke, ki v pravdi izgubi. Skladno z določbo 11. člena ZPP si morajo tudi stranke prizadevati za to, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče mora zato v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem upravičuje, da se stroški, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naložijo v plačilo nasprotni stranki.