TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se spremeni tako, da se sodba na novo glasi:

''II. Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni za čas od 21. 3. 2014 do 31. 12. 2018 obračunati bruto razliko v plači med dejansko obračunano plačo in plačo za 42. plačni razred, po odvodu davkov in prispevkov pa ji izplačati ustrezne mesečne neto razlike v plači, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

III. Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni za čas od 1. 1. 2019 do 27. 8. 2020, razen za čas bolniškega staleža, obračunati bruto razliko v plači med dejansko obračunano plačo in plačo za 43. plačni razred, po odvodu davkov in prispevkov pa ji izplačati ustrezne mesečne neto razlike v plači, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

IV. Zavrne se, kar zahteva tožnica več ali drugače, in sicer:

- za čas od 21. 3. 2014 do 31. 12. 2018 glede razlike v plači med 42. in 46. plačnim razredom;

- za čas od 1. 1. 2019 dalje glede razlike v plači med 43. in 47. plačnim razredom;

- glede razlike v plači za čas bolniškega staleža in za čas od 27. 8. 2020 dalje.

V. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 610,41 EUR, v roku 15 dni, nato z zakonskimi zamudnini obrestmi do plačila.''

II. Toženka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, tožnici pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 288,66 EUR, v roku 15 dni, nato z zakonskimi zamudnini obrestmi do plačila.

Toženka ne izpodbija ugotovljeni temelj zahtevka - da je tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta producent programa I (ki je bilo do 31. 12. 2018 uvrščeno v 44., nato pa v 45. plačni razred), pač pa je predmet pritožbenega preizkusa le pritožba tožnice zoper odločitev sodišča prve stopnje po višini, s katero se zavzema za zvišanje prisojenega plačila za 4 plačne razrede.

Tožnica ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni podlage za dvig plače delovnega mesta producent programa I za 4 plačne razrede iz naslova večopravilnosti, utemeljeno pa tožnica nasprotuje znižanju razlike v plači med njeno dejansko plačo in plačo višje vrednotenega delovnega mesta za 4 plačne razrede. Sodišče je ta odbitek obrazložilo z že prejetim dodatkom iz naslova večopravilnosti, kar pa je napačno razlogovanje, saj tožnica zahtevka ni oblikovala kot razliko med plačnim razredom njenega delovnega mesta in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta (ko bi odbitek - v izogib dvakratnega plačila - lahko prišel v poštev), ampak ga je oblikovala kot razliko med svojo dejansko plačo (ki je zajemala tudi dodatek za večopravilnost) in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta. Zato za sporni odbitek ni utemeljene podlage.