TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi pravdnih strank proti II. točki izreka izpodbijane sodbe se zavrneta in se izpodbijana sodba v II. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke proti I., III. in IV. točki izreka izpodbijane sodbe se delno ugodi, in se sodba sodišča prve stopnje:

(1) v izpodbijani I. točki izreka v celoti spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 30.808,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2018 dalje do plačila.“

(2) v izpodbijani III. točki izreka v celoti tako, da se glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo:

- 5.220,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2016 do plačila,

- 3.190,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2017 do plačila,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 706,22 EUR od 16. 2. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 3. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 4. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 5. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 6. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 7. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 8. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 9. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 10. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 11. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 12. 2016 do 23. 1. 2018,

- zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.736,60 EUR od 16. 1. 2017 do 23. 1. 2018.“ ter

(3) v izpodbijani IV. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 57 odstotkov potrebnih pravdnih stroškov, tožena stranka pa tožeči stranki 43 odstotkov potrebnih pravdnih stroškov.

III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 1.820,07 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Tožeča stranka je zahtevala plačilo nadomestila neposredno na določilih ZASP, ZKUASP in OZ. Zato se tožena stranka neutemeljeno zavzema za uporabo krajšega zastaralnega roka, ki velja za občasne terjatve.

Pri terjatvah z obogatitveno pravno naravo je trenutek, ko lahko tožeča stranka (upnik) uveljavlja zahtevek, opredeljen s prehodom koristi. Torej v tem primeru z neupravičeno uporabo avtorskih del.

Položaj imetnika zastarane terjatve ter imetnika terjatve, za uveljavitev katere zakon določa prekluzivni rok, se v predmetu primerjanja ob razglasitvi epidemije covid-19 v prvem valu v bistvenem ni razlikoval.

Po ZS so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje. Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje (sekundarni, neformalni vir prava) in zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Zato sodišče pri odločanju sodne prakse ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije. Posamezen sodnik mora namreč “ravnati vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste.”