TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

POBOT V IZVRŠBI - 8. TOČKA 50. ČLENA ZIP
Ugovor zoper sklep o izvršbi je dopusten iz razlogov, ki preprečujejo
izvršbo, med drugim tudi, če je terjatev prenehala na podlagi
dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda
v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz
katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na
podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave (8. točka 50.
člena ZIP, Zakon o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 -
20/90). Dejstva, ki naknadno povzročijo prenehanje terjatve, so
najpogosteje plačilo terjatve - redkeje pa nastopajo v praksi
primeri, ko gre za odpust dolga (344. - 347. člen ZOR, Zakon o
obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), prenovitev
ali novacijo (348. - 352. člen ZOR), združitev ali konfuzijo (353.
člen ZOR) in ostali. Ugovor zastaranja v izvršbi ne povzroči
prenehanja same obveznosti, temveč preneha pravica zahtevati
izpolnitev. Tako zastarajo v desetih letih vse terjatve, ki so bile
ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega
pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim
pristojnim organom, kot tudi tiste, za katere zakon sicer določa
krajši zastaralni rok (1. odstavek 379. člena ZOR).
Tudi pobot je lahko dejstvo, ki naknadno povzroči prenehanje
terjatve, katere izvršitev zahteva upnik v izvršbi. Možnosti za
ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota morajo seveda nastati šele v
času po pravnomočnosti oziroma izvršljivosti izvršilnega naslova.
Kdaj točno je to, je lahko še posebej sporno vprašanje.
Kako je možno ugovarjati pobot v izvršbi?
Na zastavljeno vprašanje sodna praksa ne daje enotnega odgovora, pa
tudi komentatorji ZIP v glavnem le opozarjajo na različna stališča do
tega vprašanja. Problem povzroča institut pobota sam, ker se pojavlja
v več oblikah in že zato ni možen enostaven odgovor. Predvsem je
treba upoštevati, da je pobot možno uveljavljati na dva načina:
1. materialnopravno, to je izvenprocesno, do katerega lahko pride
pred ali med postopkom in ga opravita stranki brez posredovanja
sodišča, ter
2. procesno, ki se uveljavlja samo med postopkom in ga ugotovi
sodišče z značilnim tričlenskim izrekom v sodbi (3. odstavek 338. čl.
ZPP).
Večina objavljenih stališč ne daje odgovora na vprašanje, ki se
najprej zastavi, to je, na kakšen način se pobot v izvršbi
uveljavlja. Tako npr. se pogosto omenja stališče, da je med
izvršilnim postopkom pobot mogoč le, če sta obe terjatvi ugotovljeni
z izvršilnim naslovom (Opomba: Sodba Vrhovnega gospodarskega sodišča,
Sl 1014/73 z dne 13.11.1973, Informator 1974, št. 2047 z dne
23.1.1974; omenja jo tudi L. Ude: Predpisi o izvršilnem postopku s
pojasnili, DDU Univerzum, Ljubljana 1979, str. 72. Enako stališče je
zavzeto tudi v sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v
Ljubljani, opr.št. I Ig 120/94-12 z dne 1.4.1994 (neobjavljen). S tem
pa se ni možno povsem strinjati. Dolžnik v izvršilnem postopku nima
ugovora pobota, temveč zgolj ugovor, da je terjatev (že) prenehala
zaradi pobota. Dolžnik ne more uveljavljati pobota procesno, ampak
samo izvenprocesno. Izvršilnemu sodišču mora posredovati podatke o
prenehanju terjatve zaradi pobota, do katerega je prišlo brez
posredovanja sodišča. Dolžnik bi torej lahko ugovarjal prenehanje
upnikove terjatve zaradi pobota le v primerih,
- če bi se z upnikom o pobotu dogovoril (pactum de compensando) ali
- če bi zatrjeval (in dokazoval), da je terjatev upnika prenehala
zaradi izjave o pobotu, ki naj bi jo upniku posredoval že v času po
nastanku izvršilnega naslova (prim. 1. odstavek 337. člena ZOR) in
predno je ta vložil predlog za izvršbo.
In zakaj v izvršbi ni možen procesni način pobota?
Predvsem dolžnik lahko ugovarja, da je upnikova terjatev prenehala
zaradi pobota. Pobot je namreč povsem enakovreden način prenehanja
obveznosti, kot je to sicer običajna izpolnitev. In o prenehanju
obveznosti (na katerikoli veljaven način) govori 8. točka 50. člena
ZIP.
Povsem druga situacija pa nastopi, če dolžnik šele v izvršilnem
postopku uveljavlja procesni ugovor pobota. Tak ugovor pa v izvršbi
ni dopusten (razen morda v primeru, če bi se upnik z njim strinjal in
predlog za izvršbo delno ali v celoti umaknil na podlagi 1. odstavka
37. člena ZIP. Pri tem pa sploh ne bi bilo nujno, da bi dolžnik za
svojo terjatev imel prav izvršilni naslov). Glavni razlog za tako
stališče so določila ZPP o pobotu, ki zapirajo možnost, da bi jih v
izvršilnem postopku smiselno uporabili v skladu z določilom 14. člena
ZIP. Tako določilo 3. odstavka 352. člena ZPP časovno omejuje možnost
pobotnega ugovora le do konca glavne obravnave. Ugovor pobota v
procesu torej ni možen več niti na drugi stopnji - (tožena) stranka
ne more uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred
sodiščem prve stopnje niti na obravnavi pred sodiščem druge stopnje
(5. odstavek 363. člena ZPP) - zato tem manj v naslednji fazi, to je
v izvršbi. In to tudi v primeru, če ima dolžnik za svojo terjatev
(celo) izvršilni naslov (Opomba: Tako stališče je zavzelo Višje
sodišče v Ljubljani s sklepom Cpg 721/94 z dne 2.6.1994 ob reševanju
pritožbe zoper že omenjeni sklep TS Lj. (tudi neobjavljen)đ
Najbrž se bo komu pojavil pomislek, da gre za togo, neelastično
stališče. Vendar stališče ustreza načelu hitrosti in učinkovitosti
izvršilnega postopka; res pa je, da ne prispeva k hitremu utripu
poslovnega življenja, ko bi se lahko z enim aktom opravila izpolnitev
več obveznosti. Prav v tem času, ko se pripravlja nova procesna
zakonodaja imamo vse možnosti, da poiščemo ustreznejše rešitve in jih
vnesemo v oba zakona, to je v ZPP in ZIP. Vendar za kakšne posebne
novosti na to temo (in tudi sicer problematično ureditev 8. točke 50.
člena ZIP) na posvetovanju z naslovom Razvoj civilne zakonodaje
(organiziranem ob dnevu Pravne fakultete 13. - 15. aprila letos),
kjer so bili predstavljeni osnutki novih zakonov, nismo slišali. P.
S. Saj vem. Že drugič "sitnarim" (glej PP 12/94) za bolj vsebinske
spremembe in dopolnitve ZIP, ker menim, da ne bi smeli zamuditi
enkratne priložnosti, ki se nam ponuja s prehodom na našo prvo
slovensko zakonodajo. Najbrž so poti, da se še izognemo neracionalnim
pritiskom za hitenje, s katerimi se opravičujejo sedanji popravki
ZIP, ki so pretežno "kozmetične" narave đ?