Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih...

1481. Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke

Na podlagi določil 2. in 6. člena zakona o knjižnicah (Uradni list SRS, št. 11/65) in 40. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) sprejemajo delavci, združeni v organizacijah združenega dela s področja knjižničarstva ter Narodna in univerzitetna knjižnica kot republiška matična knjižnica za SR Slovenijo in Društvo bibliotekarjev Slovenije

SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke

I. TEMELJNE DOLOČBE

1

Knjižnični delavci, ki v knjižnicah opravljajo strokovno bibliotekarsko delo, morajo imeti strokovno kvalifikacijo, ki si jo pridobijo po določilih tega sporazuma.

2

Ta sporazum podrobneje in enotno določa potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne strokovne kvalifikacije ob zaključku pripravniške dobe, kakor tudi vsebino in postopek za opravljanje specialističnih izpitov in za priznavanje posameznih strokovnih kvalifikacij.

3

Strokovni izpit morajo knjižnični delavci delati po opravljani pripravniški dobi oziroma v roku, ki je določen v sklepu o sprejemu na delo.

Če izpita ne opravijo v treh letih po nastopu dela v knjižnici, se morajo njihova dela in naloge ponovno razpisati.

4

V svojih samoupravnih splošnih aktih sistemizirajo knjižnice v osnovni bibliotekarski dejavnosti dela in naloge z zahtevki naslednjih izobrazbenih struktur in strokovnih kvalifikacij:

Izobrazbena skupina:	Strokovna kvalifikacija:
1) srednja izobrazba	knjižničar
1) srednja izobrazba	knjižničarski referent
2) višja izobrazba	višji knjižničar
2) višja izobrazba	višji knjižničarski referent
3) visoka izobrazba	bibliotekar
3) visoka izobrazba	višji bibliotekar
4) visoka izobrazba	bibliotekar specialist in specializacija
	višji bibliotekar specialist
	bibliotekarski svetovalec

II. STROKOVNE BIBLIOTEKARSKE KVALIFIKACIJE, POGOJI IN NAČIN PRIDOBIVANJA

5

Strokovno bibliotekarske kvalifikacije si pridobijo knjižnični. delavci s strokovnim izpitom, specialističnim izpitom oziroma s. priznanjem določene strokovne kvalifikacije.

S strokovnim izpitom si pridobijo knjižnični delavci strokovno. kvalifikacijo "knjižničar", "višji knjižničar" in "bibliotekar".

S specialističnim izpitom si pridobijo knjižnični delavci. strokovno kvalifikacijo "bibliotekar specialist".

S priznanjem si pridobijo knjižnični delavci strokovno. kvalifikacijo "knjižničarski referent", "višji knjižničarski. referent", "višji bibliotekar", višji bibliotekar specialist" in. "bibliotekarski svetovalec".

6

Strokovno kvalifikacijo knjižničar pridobi delavec, ki je po končani šoli, katero pozitivni predpisi s področja usmerjenega srednješolskega izobraževanja priznavajo kot popolno srednjo šolo, izpolnil pogoje tega sporazuma in opravil strokovni izpit za knjižničarja.

7

Strokovno kvalifikacijo knjižničarski referent lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj deset let knjižničar ter je v tem času dokazal, da je sposoben tudi za zahtevnejša dela.

8

Strokovno kvalifikacijo višji knjižničar pridobi delavec, ki je po končani višji šoli ali prvi stopnji visoke šole izpolnil pogoje tega sporazuma in opravil strokovni izpit za višjega knjižničarja.

9

Strokovno kvalifikacijo višji knjižničarski referent lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj deset let višji knjižničar ter je v tem času dokazal, da je sposoben tudi za zahtevnejša dela.

10

Strokovno kvalifikacijo bibliotekar pridobi delavec, ki ima najmanj diplomo visoke šole in je po izpolnitvi pogojev tega sporazuma opravil strokovni izpit za bibliotekarja.

11

Strokovno kvalifikacijo višji bibliotekar lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj deset let bibliotekar ter je v tem času dokazal, da je sposoben tudi za zahtevnejša dela.

12

Strokovno kvalifikacijo bibliotekar specialist pridobi delavec, ki je po petih letih strokovnega dela kot bibliotekar opravil specialistični ali temu enak izpit iz strokovne usmeritve, ki je primerna za delo v knjižnici.

13

Strokovno kvalifikacijo višji bibliotekar specialist lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj pet let bibliotekar specialist ter je v tem času izpolnil pogoje, ki jih določa 93. člen tega sporazuma.

14

Strokovno kvalifikacijo bibliotekarski svetovalec lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj pet let višji bibliotekar specialist ter je v tem času izpolnil pogoje, ki jih določa 93. člen tega sporazuma.

Strokovno kvalifikacijo bibliotekarski svetovalec lahko izjemoma pridobi tudi delavec, ki je bil najmanj deset let višji bibliotekar ter je v tem času izpolnil pogoje, ki jih določa 93. člen tega sporazuma.

15

Zahtevana delovna doba s strokovno prakso za pridobitev strokovnih kvalifikacij bibliotekar specialist, višji bibliotekar specialist in bibliotekarski svetovalec se skrajša za eno leto ustreznega strokovnega dela, če je delavec po diplomi na visoki šoli opravil magisterij ali si pridobil drugo javno priznano specializacijo, oziroma za dve leti, če je opravil doktorat znanosti.

16

Za vsako pridobljeno strokovno kvalifikacijo se knjižničnemu delavcu izda ustrezno potrdilo. Potrdilo izda komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke oziroma izpitna komisija.

17

Komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke imenuje knjižnični svet Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani kot republiške matične knjižnice za SR Slovenijo izmed priznanih bibliotekarskih in drugih strokovnjakov.

18

Komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke sestavljajo predsednik in njegov namestnik, šest članov in tajnik komisije.

19

Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke imenuje posebno izpitno komisijo, pred katero opravljajo knjižnični delavci strokovne izpite.

Sedež obeh komisij je v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana, Turjaška 1.

20

Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je pristojna za priznanje strokovne kvalifikacije " knjižničarski referent", "višji knjižničarski referent", "višji bibliotekar specialist" in "bibliotekarski svetovalec". Pred njo pa opravljajo knjižnični delavci tudi specialistične izpite za strokovno kvalifikacijo "bibliotekar specialist."

Izpitna komisija pa je pristojna za opravljanje izpitov za strokovne kvalifikacije "knjižničar", "višji knjižničar" in "bibliotekar".

21

Člani obeh komisij, izpraševalci in ocenjevalci morajo imeti višjo ali najmanj enako stopnjo strokovne kvalifikacije, kot je tista, za katero kandidata ocenjujejo oziroma jo kandidatu priznavajo.

III. PRIPRAVNIŠTVO IN STROKOVNI IZPITI

22

Namen pripravništva je, da se delavec - pripravnik po določenem programu strokovnega študija in praktičnega dela pod nadzorstvom in vodstvom za to določenega strokovnega delavca - mentorja s praktičnim delom in z učenjem seznani z organizacijo in delom svoje delovne organizacije in knjižničarstva nasploh, zlasti še z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

1. Pripravniška doba

23

Pripravniška doba je obvezna za vse delavce, ki se pripravljajo na delo pri strokovnih bibliotekarskih opravilih, za katero je potrebna srednja, višja ali visoka izobrazba.

24

Pripravniška poba traja za dela in naloge, za katera se zahteva:

1)

srednja in višja izobrazba 9 mesecev

2)

visoka izobrazba 12 mesecev

1.1. Pripravniška doba za delavce brez delovne dobe

25

Delavec, ki prvič začne opravljati dela in naloge v knjižnici, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal dela v knjižničarski stroki, sklene delovno razmerje za dela in naloge kot pripravnik z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih ima v smislu določil tega sporazuma.

1.2. Pripravniška doba za delavce z delovno dobo

26

Delavci, ki pridejo v knjižnico iz drugih strok in še nimajo dopolnjene pripravniške dobe po določbah 24. člena tega sporazuma, so do preteka te dobe še vedno pripravniki in veljajo zanje vsa določila tega sporazuma.

27

Delavci, ki pridejo v knjižnico iz drugih strok in imajo več kot 12 mesecev delovne dobe, niso več pripravniki, vendar pa morajo kljub temu opraviti strokovni izpit iz predmetov, ki jih niso opravili pri eventualnem strokovnem izpitu v drugi delovni organizaciji oziroma za drugo strokovnost.

Ti delavci imajo pravico in dolžnost opraviti strokovni izpit za pridobitev strokovne kvalifikacije bibliotekarske stroke v roku, ki ga določi pristojni organ upravljanja oziroma individualni poslovodni organ. Ta rok ne sme biti krajši od 3 in daljši od 12 mesecev glede na stopnjo delavčeve izobrazbe.

28

Če je knjižnica predvidela za opravljanje posameznih del in nalog poseben pogoj poskusnega dela, se ta poskusna doba, če je uspešno opravljena, všteva v zahtevano pripravniško dobo za strokovni izpit.

1.3. Program pripravništva

29

Med pripravniško dobo je delavec - pripravnik na strokovnem pouku. Po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem pouku opravi strokovni izpit.

30

Pred začetkom strokovnega pouka je treba pripravniku določiti strokovnega delavca - mentorja, seznaniti ga s programom strokovnega pouka in s programom strokovnega izpita. Med pripravniško dobo se mora pripravnik seznaniti s celotnim poslovanjem knjižnice, ne glede na dela in naloge, za katere se usposablja.

Strokovni pouk se opravlja po predpisanem programu.

31

Pripravništvo poteka po programu, ki ga določi individualni poslovodni organ ali organ, določen v samoupravnih splošnih aktih knjižnice za vsakega pripravnika posebej. Ustrezati mora izpitnim zahtevam za posamezno strokovno kvalifikacijo ter specifičnim potrebam knjižnice.

V programih so določena splošna in druga strokovna znanja, ki jih morajo pripravniki opraviti,spoznati in obvladati.

Program strokovnega usposabljanja pripravnikov sestoji iz:

-

splošnega dela, ki je enoten za vse pripravnike ne glede na njihovo strokovno izobrazbo ter zajema pridobitev splošnih delovnih izkušenj glede na delovno okolje, zlasti spoznavanje z organiziranostjo, poslovanjem, razvojem in plani knjižnice ter družbenoekonomskimi odnosi in samoupravnimi pravicami, obveznostmi in dolžnostmi;

-

posebnega dela, ki zajema spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje samostojnih del in nalog v knjižnici ter v stroki.

32

Pripravniki opravljajo pripravniško prakso praviloma v svoji knjižnici. Zaradi čimboljše strokovne usposobitve lahko opravijo pripravniki del svojega pripravniškega staža tudi v drugih razvitejših knjižnicah, da bi se lahko solidneje pripravili na strokovni izpit.

33

Z načrtom izpolnjevanja programa strokovnega pouka je potrebno predvideti:

-

gradivo, s katerim se mora pripravnik seznaniti,

-

opravila, ki jih mora spoznati v posameznih delovnih enotah,

-

trajanje strokovnega pouka v posameznih delovnih enotah,

-

način spremljanja in nadzorstva pouka ter

-

druga določila, pomembna za uspešen pouk.

34

Tisti del programa, ki obsega pouk v drugi knjižnici, je sestavljen v sporazumu med individualnima poslovodnima organoma obeh knjižnic.

35

Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom strokovnjaka - mentorja, ki ga imenuje individualni poslovodni organ ali organ, določen v samoupravnih splošnih aktih knjižnice.

Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj nekaj let delovnih izkušenj. Mentor skrbi za pravilen potek pripravništva in za izpolnjevanje obveznosti.

36

Med strokovnim poukom mora pripravnik voditi dnevnik. Vanj vpisuje vse podatke, ki so pomembni za njegov strokovni pouk.

Dnevnik sproti potrjujejo vodje delovnih enot, v katerih je pripravnik opravljal prakso. Mentor pa mora najmanj enkrat mesečno pregledati pripravnikov dnevnik in ga potrditi.

37

Individualni poslovodni organ knjižnice, v kateri je pripravnik na strokovnem pouku, mora pripravniku v času pouka omogočiti, da se seznani z vsemi opravili, ki jih zahteva program strokovnega pouka. Za pravilnost in izpolnitev strokovnega pouka pripravnikov skrbi poleg mentorja tudi individualni poslovodni organ knjižnice.

38

Za pripravnika, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v stroki, se lahko izjemoma predlaga skrajšanje pripravniške dobe in predčasno polaganje strokovnega izpita.

39

O skrajšanju pripravniške dobe po prejšnjem členu tega sporazuma odloča izpitna komisija na predlog individualnega poslovodnega organa ali organa, določenega v samoupravnih splošnih aktih knjižnice.

Če izpitna komisija skrajša pripravniško dobo, tedaj tudi odloči o polaganju strokovnega izpita pred potekom redne pripravniške dobe, vendar ne pred potekom polovice zahtevane redne pripravniške dobe.

2. Strokovni izpit

40

S strokovnim izpitom za ustrezno strokovno kvalifikacijo se ugotavlja in oceni strokovna usposobljenost pripravnika za samostojno opravljanje del in nalog, ki jih bo opravljal v knjižnici.

41

Strokovni izpiti za posamezne bibliotekarske strokovne kvalifikacije so enotni, ne glede na vrsto knjižnice, iz katere prihaja kandidat.

42

Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke

Časovnica