TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1278/2004 z dne 5. 1. 2005 z zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II K 183/2004 z dne 30. 8. 2004 se ne sprejme.

Zatrjevanje pritožnikov, da je stališče sodišč glede tega, da niso oškodovanci, napačno, zaradi česar je odločitev o zavrženju subsidiarnih obtožnih aktov po tožilčevem zavrženju kazenskih ovadb, napačna, po vsebini pomeni ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabo prava. Z navedbami, ki po svoji vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe prava, pa glede na prvi odstavek 50. člena ZUstS ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Očitek napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe prava je v postopku pred Ustavnim sodiščem relevanten le, če hkrati pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Teh pa pritožniki v ustavni pritožbi ne izkažejo. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi se posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali so sicer podane procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe.