TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo.

Tožnica kot občinska svetnica, sodnica porotnica oziroma kandidatka za direktorico doma starejših občanov ni bila absolutna javna oseba. Posameznikova zasebnost je najstrožje varovana in za poseg vanjo mora obstajati tako močan javni interes, da prepričljivo prevlada. Interesa javnosti za seznanitev s posredovanimi oziroma objavljenimi odločbami ni bilo, saj njihova vsebina ni v ničemer povezana s tožničinim opravljanjem navedenih funkcij.

Ni res, da je poseg v čast in dobro ime možen zgolj z izjavo o neresničnih dejstvih. Ločiti je treba med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu, in objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri slednjih po naravi stvari ni mogoče zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Pri tem morajo tudi mnenja imeti vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike. Nedopustne so žaljive ocene, za katere ni več mogoče reči, da so usmerjene v predmet javne razprave, ampak predstavljajo diskvalifikacijo, ponižanje osebe. Toženec je poslane odločbe opremil z dopisi, v katerih je izrazil svoje mnenje oziroma vrednostne sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel pri tem zaničevalni, oškodovalni namen. Ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne zdaj v pritožbi ni navedel dejstev, zaradi katerih bi bilo njegova mnenja mogoče šteti kot upravičene kritike.

Le izjemoma je mogoče kot relevanten prispevek k nastanku škode opredeliti tudi oškodovančevo ravnanje, ki časovno ne sovpada s škodnim ravnanjem povzročitelja škode.

Odškodnina za nepremoženjsko škodo se praviloma prisodi za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, izjemoma pa kot enotna odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo. To bo predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja.