TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje:

- v delu glede odločitve o pravdnih stroških v točki III. izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni nerazdelno plačati toženima strankama pravdne stroške v višini 304,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba prvotožene stranke zavrneta ter se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka mora v 8 dneh od vročitve te odločbe povrniti prvotoženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.