TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi sodbe z dne 4. 11. 2013 se spremeni tako, da se glasi:

„Odpravita se odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 19. 4. 2011 in opr. št. ... z dne 30. 5. 2011 in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje toženi stranki. Tožena stranka je dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izdati nov upravni akt.

Tožena stranka je dolžna tožnici v 8 dneh po prejemu sodbe plačati 417,85 EUR stroškov postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic na št. ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo“.

ZPIZ/92 se je skladno z določbo 446. člena ZPIZ-1 uporabljal do 31. 12. 2002. Od 1. 1. 2003 dalje pa je potrebno o pravicah iz invalidskega zavarovanja odločiti na podlagi določb ZPIZ-1. Navedeni predpis pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, ne pozna več.

Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, zato določba 124. člena ZPIZ/92 ne more biti materialnopravna podlaga za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljala tožnica pri toženi stranki.