TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 13.609,33 EUR zniža za 2.133,80 EUR (na 11.475,53 EUR).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem ugodilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).

Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.

Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.

Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.

V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.