TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 36/2004 z dne 13. 4. 2005 se zavrne.

Ustavno sodišče je že odločilo, da ravnanje sodišča, ki stranke ne pozove na dopolnitev tožbe, ni v neskladju z Ustavo, če imata stranki na razpolago mehanizme, da si revizijo zagotovita sami; stranke namreč v postopku nimajo samo pravic, temveč tudi odgovornost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, s tem pa tudi h kvaliteti sodnega varstva in k pospešitvi postopka. Zato Vrhovno sodišče s tem, ko je zavrglo pritožničino revizijo, ne da bi bila pritožnica predhodno pozvana na dopolnitev svoje vloge, ni kršilo njene pravice iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Tudi z vidika enakopravnega obravnavanja strank konkretnega postopka sodišču ni mogoče očitati kršitve 22. člena Ustave, saj stranki v konkretnem postopku glede možnosti, da si zagotovita pravico do revizije, nista bili postavljeni v neenakopraven položaj. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, pritožnici ni bila kršena, saj sta sodišči prve in druge stopnje njen zahtevek vsebinsko obravnavali in o njem odločili. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča zavrnilo.