Portal TFL
VS025212 - zmanjšanje odškodnine - upravičenec - pravna oseba
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS025212
IZVOR, AVTOR
sklep, zvezna skupna seja 15. in 16.10.1986
OBJAVA
Poročilo VSS 2/86 str.26, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
zmanjšanje odškodnine - upravičenec - pravna oseba
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Premoženjsko stanje tistega, ki odgovarja drugemu za povzročeno
nepremoženjsko škodo, se kot socialna kategorija upošteva samo v
primeru, ko bi on sam zaradi plačila odškodnine prišel v socialno
stisko in bi bil s tem ogrožen njegov socialni položaj oz. njegova
socialna stabilnost. Zato se slabe gmotne razmere odškodninsko
odgovorne pravne osebe ne upoštevajo pri odmeri odškodnine za
nepremoženjsko škodo.
Glede vpliva premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe na
višino odškodnine se zastavlja vrsta vprašanj, tako zlasti ali se
lahko ugovor zmanjšanja odškodnine uveljavi tudi takrat, kadar je
povzročitelj škode zavarovan pred odgovornostjo za škodo, povzročene
drugim, oz. kdo tak ugovor lahko uveljavi - ali samo povzročitelj
škode ali tudi zavarovalec in kakšna je situacija povzročitelja škode
v regresni pravdi.
V zvezi z zadnjim vprašanjem je VS Hrvatske zavzelo stališče (Rev
609/84 z dne 27.6.1984, Pregled VS Hrvatske, št. 25, tč. 99): 'V
pravdi, v kateri zavarovalec kot solidarni porok uveljavlja proti
svojemu zavarovancu kot glavnemu dolžniku regresni zahtevek za tisto,
kar je zanj plačal oškodovancu, dolžnik ne more uveljaviti ugovora
znižanja odškodnine, če takega ugovora solidarni porok ni mogel
uspešno uveljaviti proti zahtevku oškodovancev'.
Sicer pa so stališča glede vprašanja uveljavitve tega ugovora močno
različna. Vendarle pa prevladuje stališče, da je namen institucije
obveznega zavarovanja pred odgovornostjo (tudi) v tem, da ima
oškodovanec pokrito celotno škodo, ne glede na premoženjsko stanje
povzročitelja škode. Taka je tudi stalna sodna praksa VS SR Slovenije
(npr. Pž 233/75 z dne 13.3.1975, neobj., podobno Pž 269/76 z dne
7.4.1976, Poročilo VS SRS 1976/I, str. 47).
Razprava je sicer podprla sprejeti sklep, vendar pa so bili izraženi
tudi pomisleki, ali vendarle tako stališče velja brez rezerve tudi za
vse pravne osebe (npr. številna društva s sorazmerno skromnimi
finančnimi možnostmi) (VS Hrvatske in VS Bosne in Hercegovine).
Opozorjeno je tudi bilo (VS Hrvatske), da predlagano stališče ne
rešuje problema, ali lahko oškodovanec kasneje, ko se izboljšajo
premoženjske razmere odgovorne osebe, vendarle zahteva polno
odškodnino. Prav tako je bilo opozorjeno, da stališče ne rešuje
vprašanja, ali se lahko slabo premoženjsko stanje (ob kakšnih pogojih
in kdaj) lahko upošteva v tkim. regresnih pravdah.
Navedeni sklep je bil zato soglasno sprejet, s prej omenjenimi
rezervami delegacij VS Hrvatske in VS Bosne in Hercegovine (da torej
ni bilo obravnavano vprašanje vpliva premoženjskih razmer regresnega
zavezanca).
Premoženjsko stanje tistega, ki odgovarja drugemu za povzročeno
nepremoženjsko škodo, se kot socialna kategorija upošteva samo v
primeru, ko bi on sam zaradi plačila odškodnine prišel v socialno
stisko in bi bil s tem ogrožen njegov socialni položaj oz. njegova
socialna stabilnost. Zato se slabe gmotne razmere odškodninsko
odgovorne pravne osebe ne upoštevajo pri odmeri odškodnine za
nepremoženjsko škodo.
Glede vpliva premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe na
višino odškodnine se zastavlja vrsta vprašanj, tako zlasti ali se
lahko ugovor zmanjšanja odškodnine uveljavi tudi takrat, kadar je
povzročitelj škode zavarovan pred odgovornostjo za škodo, povzročene
drugim, oz. kdo tak ugovor lahko uveljavi - ali samo povzročitelj
škode ali tudi zavarovalec in kakšna je situacija povzročitelja škode
v regresni pravdi.
V zvezi z zadnjim vprašanjem je VS Hrvatske zavzelo stališče (Rev
609/84 z dne 27.6.1984, Pregled VS Hrvatske, št. 25, tč. 99): 'V
pravdi, v kateri zavarovalec kot solidarni porok uveljavlja proti
svojemu zavarovancu kot glavnemu dolžniku regresni zahtevek za tisto,
kar je zanj plačal oškodovancu, dolžnik ne more uveljaviti ugovora
znižanja odškodnine, če takega ugovora solidarni porok ni mogel
uspešno uveljaviti proti zahtevku oškodovancev'.
Sicer pa so stališča glede vprašanja uveljavitve tega ugovora močno
različna. Vendarle pa prevladuje stališče, da je namen institucije
obveznega zavarovanja pred odgovornostjo (tudi) v tem, da ima
oškodovanec pokrito celotno škodo, ne glede na premoženjsko stanje
povzročitelja škode. Taka je tudi stalna sodna praksa VS SR Slovenije
(npr. Pž 233/75 z dne 13.3.1975, neobj., podobno Pž 269/76 z dne
7.4.1976, Poročilo VS SRS 1976/I, str. 47).
Razprava je sicer podprla sprejeti sklep, vendar pa so bili izraženi
tudi pomisleki, ali vendarle tako stališče velja brez rezerve tudi za
vse pravne osebe (npr. številna društva s sorazmerno skromnimi
finančnimi možnostmi) (VS Hrvatske in VS Bosne in Hercegovine).
Opozorjeno je tudi bilo (VS Hrvatske), da predlagano stališče ne
rešuje problema, ali lahko oškodovanec kasneje, ko se izboljšajo
premoženjske razmere odgovorne osebe, vendarle zahteva polno
odškodnino. Prav tako je bilo opozorjeno, da stališče ne rešuje
vprašanja, ali se lahko slabo premoženjsko stanje (ob kakšnih pogojih
in kdaj) lahko upošteva v tkim. regresnih pravdah.
Navedeni sklep je bil zato soglasno sprejet, s prej omenjenimi
rezervami delegacij VS Hrvatske in VS Bosne in Hercegovine (da torej
ni bilo obravnavano vprašanje vpliva premoženjskih razmer regresnega
zavezanca).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.