TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zakonodajalec je z ZDR-A obljubil postopno reformo dela, ki jo je izpeljal z ZDR-1. Celovita reforma je na zakonski ravni vzpostavila večjo varnost delavcev, delodajalcem pa omogočila fleksibilnejše prilagajanje razmeram na trgu.

Naj naštejemo pomembnejše institute, pri katerih je reforma zagotovo uspela. Že ZDR-A je razširil pravne podlage za uporabo fleksibilnih oblik zaposlovanja. Določeni so bili dodatni kriteriji za presojo, ali se delo v posameznem primeru lahko opravlja na podlagi delovnega razmerja ali pogodb civilnega prava, s čimer je zakonodajalec delovno razmerje postavil pred podjemne, avtorske ali druge pogodbe civilnega prava. ZDR-1 je uvedel institut ekonomsko odvisne osebe. To je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev, 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pa pridobi od istega naročnika.

Ekonomsko odvisna oseba uživa omejeno delovnopravno varstvo, in sicer:

• prepoved diskriminacije,
• zagotavljanje minimalnih odpovednih rokov,
• prepoved odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
• zagotavljanje plačila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika,
• obveznost plačila davkov in prispevkov;
• uveljavljanje odškodninske odgovornosti.

Z ZDR-A so se razširile možnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, predvsem v primerih, ko nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za opravljanje dela, ter v primerih zaposlovanja vodilnih delavcev (prej je bilo za določen čas možno zaposliti le poslovodne, ne pa vodilnih delavcev), in zaposlitev za opravljanje dela na projektu. Prejšnja splošna dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas se je spremenila toliko, da omogoča prožnejše zaposlovanje. ZDR je pri projektnem delu omogočal odstop od splošne prepovedi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo v skupnem trajanju dlje kot dve leti, vendar le, če je tako določila kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Tega pa večina kolektivnih pogodb ni vsebovala, zato je ureditev po ZDR-A, da se lahko pogodba o zaposlitvi za tovrstno delo sklene za ves čas trajanja projekta, če projekt traja več kot dve leti, ustreznejša. ZDR-1 je ureditev nadgradil, saj je uredil sklepanje pogodb za določen čas tako, da preprečuje sklenitev ene ali več pogodb za določen čas za isto delo (ne več z istim delavcem), katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi za določen čas.[1]

Prepoved diskriminacije je bila določena že prej, ZDR-A pa je dodal prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu ter dolžnost delodajalca, da zagotavlja tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Ureditev delovnega časa je z ZDR-A postala fleksibilnejša, dodane so vzpodbude za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar pomeni, da lahko delodajalci prilagajajo delovni časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi. Starši šoloobveznih otrok so dobili pravico, da izkoristijo vsaj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic, čeprav varovalka za delodajalca še vedno obstaja: starši lahko pravico izkoristijo, če to dopuščajo potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa. Varstvo staršev, ki koristijo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, je večje. Prejšnja praksa, ki je na podlagi zakona omogočala, da delavca – starša, ki se vrne iz porodniškega dopusta na delovno mesto, pričaka odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni več dopustna (razen, če je podana že prej določena izjema, predhodno soglasje inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca). ZDR-A je namreč podaljšal varstvo staršem tako, da jim je pogodbo o zaposlitvi nemožno odpovedati še en mesec po izrabi starševskega dopusta.

Na uporabo ZDR-1 oziroma na pravice delavcev pa vplivajo tudi drugi pravni akti. Med pomembnejšimi sta Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) in Družinski zakonik (DZ), ki se v celoti uporablja od 15. aprila letos. Več o slednjem na seminarju Družinski zakonik – poglavitne spremembe na področju zakonske (in zunajzakonske) zveze ter v razmerjih med starši in otroki, ki bo 19. junija 2019 na sedežu družbe Tax-Fin-Lex.