TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama zagovornikov obtoženega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženec po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je kot uradna oseba po 3. točki prvega odstavka 99. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) zato, da bi drugim pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj, s tem da je

kot dekan Fakultete X., ki v skladu z Zakonom o visokem šolstvu izvaja nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela, za katera zagotavlja sredstva država, s katerimi mora upravljati v skladu z namenom, za katerega so bila pridobljena,

odgovoren za zakonitost dela fakultete in odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev fakultete, kot to določajo Statut Univerze v Y. in Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete X., ter s tem v zvezi zadolžen za zakonito in namensko porabo proračunskih sredstev,

v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva, v Y. 1. 7. 2012 izdal Pravilnik o stalni pripravljenosti delavcev Fakultete X. in v času od 1. 7. 2012 do 1. 1. 2015 Sklepe o odreditvi stalne pripravljenosti:

- 1. 7. 2012 Sklep o odreditvi stalne pripravljenosti I. I. za čas od 1. 7. 2012 do 30. 10. 2012,

- 5. 11. 2012 Sklep o odreditvi stalne pripravljenosti G. G. za čas od 1. 11. 2012 do 31. 12. 2012,

- 30. 10. 2014 Sklep o odreditvi stalne pripravljenosti F. F. za čas od 1. 11. 2014 do 30. 11. 2014,

- 1. 12. 2014 Sklep o odreditvi stalne pripravljenosti J. J. za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2014,

- 1. 12. 2014 Sklep o odreditvi stalne pripravljenosti K. K. za čas od 1. 12. 2014 do 31. 3. 2015,

- 1. 1. 2015 Sklep o odreditvi stalne pripravljenosti F. F. za čas od 1. 1. 2015 do 28. 2. 2015,

ne da bi za to obstajali vsebinski ali formalni zakonski pogoji ter v času od 1. 7. 2012 do februarja 2015 odrejal izplačilo dodatka za stalno pripravljenost navedenim posameznim delavcem, čeprav do izplačil iz naslova tega dodatka v skladu z veljavnimi predpisi niso bili upravičeni in dejansko po vsebini niso opravljali stalne pripravljenosti, saj v njihovem primeru ni šlo za dosegljivost zaradi potrebe prihoda na delo izven delovnega časa, niti ni bilo potrebe po stalni pripravljenosti teh zaposlenih, niti ni šlo za potrebo po nenehnem varovanju občečloveških vrednot, prav tako stalne pripravljenosti niso imeli obračunane in dodatka izplačanega v zakonsko predpisani višini od dejanskih ur morebitne pripravljenosti, ampak kot dodatek k plači, in je tako zasledoval le cilj nezakonitega povečanja plač, na podlagi česar so neupravičeno, v nasprotju z zakonom, iz naslova dodatka za stalno pripravljenost, ki pa to ni bila, ob plači neupravičeno prejeli v neto zneskih kot sledi:

I. I. za mesece:

- Julij 2012 190,35 EUR

- Avgust 2012 190,35 EUR

- September 2012 190,35 EUR

- Oktober 2012 190,30 EUR

Skupaj 761,35 EUR

G. G. za mesece:

- November 2012 165,83 EUR

- December 2012 166,33 EUR

Skupaj 332,16 EUR

F. F. za mesece:

- November 2014 171,99 EUR

- Januar 2015 156,96 EUR

- Februar 2015 174,04 EUR

Skupaj 502,99 EUR

J. J. za mesec december 2014 znesek 231,46 EUR

K. K. za mesece:

- December 2014 193,49 EUR

- Januar 2015 176,66 EUR

- Februar 2015 160,15 EUR

- Marec 2015 168,41 EUR

skupaj 698,71 EUR,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se Fakulteta X. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun.

IV. Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Skop normativni okvir instituta dodatka za stalno pripravljenost je moč napolniti z ustrezno vsebino, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zamejilo s potrebno presojo individualne odreditve stalne pripravljenosti konkretnemu javnemu uslužbencu. S hierarhično uporabo in razlago zakonov in drugih relevantnih predpisov s področja delovnih razmerij je moč ugotoviti, da odrejanje stalne pripravljenosti na delo v visokošolskih organizacijah z nobenim zakonom ali drugim predpisom ni izključeno.

Delodajalec mora delavcu plačati vsako odrejeno delo, ki presega z delovnopravno pogodbo dogovorjen obseg dela. V postopku ni bilo s potrebno gotovostjo ugotovljeno, da je obtoženi izrabil svoj položaj, da bi javnim uslužbencem pridobil protipravno premoženjsko korist. Javni uslužbenci so sicer prejeli dodatek za stalno pripravljenost, do katerega glede na naravo in vsebino dela niso bili upravičeni, po predmetnih sklepih pa jim je bilo izplačano tisto, kar jim je bilo odrejeno, t. j. dodatno delo, ki ga Fakulteta X. zaradi omejitev izplačil ni mogla izplačati, do izplačila pa so bili upravičeni. Glede na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da so javni uslužbenci prejeli plačilo za nadurno delo oziroma za povečan obseg dela, pa je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi obtoženi z izdajo sklepov zasledoval namen pridobitve protipravne premoženjske koristi drugemu (javnim uslužbencem).