TFL Vsebine / TFLGlasnik

Novela zakona o javnem naročanju (ZJN-3B) je bila objavljena 23. 7. 2021, uporabljati pa se bo začela s 1. 1. 2022. Novela je razmeroma obsežna (spreminja nekaj več kot četrtino členov zakonskega besedila ZJN-3) in prinaša nekaj za prakso dobrodošlih novosti. Zlasti dobrodošle se zdijo tiste rešitve, ki so usmerjene k manj omejevalni ureditvi tam, kjer je to mogoče (npr. dvig vrednostnih pragov za uporabo zakona, nekaj novih izjem in nekatere poenostavitve pri naročilih, ki ne dosegajo evropskih vrednostnih pragov), kot tudi rešitve, s katerimi se nacionalna zakonodaja bolj usklajuje tako z evropskimi direktivami kot tudi s poslovno prakso (npr. možnost pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudbe itd.). Čeprav so posamezne rešitve nomotehnično razmeroma okorne gre vendarle pričakovati, da v praksi ne bodo povzročale dodatnih težav (prej obratno).

Kot je razvidno iz podlag za pripravo novele ZJN-3B je bilo pri pripravi predlogov sprememb ZJN-3 upoštevano, da nekatera področja javnega naročanja v Sloveniji delujejo zelo dobro in jih je zato treba ohraniti. Hkrati pa ravno v delu, kjer se opaža izjemna učinkovitost (npr. transparentnost javnega naročanja), država lahko zaradi omogočanja večje prožnosti ter zmanjšanja obremenitev za naročnike in ponudnike pristopi k manj omejevalnem urejanju določenih institutov oziroma področij (npr. mejne vrednosti, naročila malih vrednosti), ne da bi bila pri tem ogrožena transparentnost. Sprejete spremembe ZJN-3 tako temeljijo na zavedanju, da mora biti javno naročanje prožno in učinkovito, hkrati pa mora zagotavljati transparentnost, konkurenčnost in prevzem odgovornosti za morebitne zlorabe. [1]

V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj pomembnejših novosti, ki jih prinaša novela ZJN-3B. Zaradi obsega materije bo predstavitev razdeljena v več delov in bo objavljena v ločenih prispevkih.

Dvig mejnih vrednosti za uporabo ZJN-3

Med najbolj pomembnimi novostmi, ki jih prinaša novela, je gotovo dvig mejnih vrednosti za uporabo zakona.[2] Navedeno bo v praksi vrsto naročil izvzelo iz dometa normativnega urejanja javnega naročanja (povečalo se bo število tim. evidenčnih naročil), obenem pa bo bistveno več naročil mogoče oddati z uporabo manj formalnega postopka (postopek naročila male vrednosti) kot so tisti, ki jih zahtevajo evropske direktive o javnem naročanju. Skladno z novelo bo namreč lahko naročnik odslej vsa naročila, katerih ocenjena vrednost ne dosega tim. evropskih vrednostnih pragov, oddajal z uporabo postopka naročila male vrednosti.[3] Rešitev je dobra, saj gre za povsem transparenten postopek, ki pa je manj formalen in omogoča tudi vključitev pogajanj.

Dvig vrednostnih pragov za uporabo postopka naročila male vrednosti (oziroma njegova vezanost na vrednostne pragove, ki zahtevajo objavo naročila v Uradnem listu EU) pa ima za posledico tudi dodatno olajšavo za lokalne skupnosti (občine). Novela ZJN-3B namreč (končno) izenačuje nacionalno ureditev z ureditvijo v evropskih direktivah o javnem naročanju, ki velja za javne naročnike na tim. pod-centralni ravni (organi samoupravnih lokalnih skupnosti) in ki za te naročnike določa višji vrednostni prag (enak kot za druge osebe javnega prava kot so npr. javni zavodi, za katere je bil že doslej v veljavi višji vrednostni prag). Skladno z novelo [4] bodo tako občine odslej lahko svoja naročila oddajale po postopku za oddajo javnih naročil male vrednosti vse do (seveda skladno z zakonom izračunane!) ocenjene vrednosti naročila do 214,000 €.

EVIDENČNA NAROČILA		ZJN-3
		NAROČILA MALE VREDNOSTI	EVROPSKI VREDNOSTNI PRAG[5]
Splošno področje naročanja a) centralni organi	0 - 40.000 € (blago /storitve) 0 - 80.000 € (gradnje) 0 – 750.000 € (socialne in druge posebne storitve)	40.000 - 134.000 € (blago /storitve)	134.000 €  (blago /storitve)
		80.000 - 5,350,000 € (gradnje)	5,350,000 €  (gradnje)
Splošno področje naročanja b) organi lokalnih skupnosti (občine)	0 - 40.000 € (blago /storitve) 0 - 80.000 € (gradnje) 0 – 750.000 € (socialne in druge posebne storitve)	40.000 - €214,000 (blago /storitve)	€214,000 (blago /storitve)
		80.000 - 5,350,000 € (gradnje)	5,350,000 € (gradnje)
Infrastrukturni sektor	0 - 50.000 € (blago /storitve) 0 - 100.000 € (gradnje) 0 – 1.000.000 € (socialne in druge posebne storitve)	50.000 - 428,000 € (blago /storitve)	428,000 € (blago /storitve)

Nekaj novosti glede izjem

Poleg višjih vrednostnih pragov novela ZJN-3B nekatere vrste naročil pogojno izvzema iz režima urejanja ZJN-3 oziroma jih uvršča med tim. evidenčna naročila.[6] Pogojno zato, ker bodo ta naročila izvzeta iz (rednega) sistema javnega naročanja le pod pogojem, da njihova vrednost ne dosega evropskih vrednostnih pragov (treba je upoštevati pravila o izračunu vrednosti!). Navedeno velja za naslednje skupine naročil:

a) posamične sklope (blago in/ali storitve), izločene v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3 (tim. »kratke verige«, za katere velja, da jih je mogoče oddati izven sistema javnih naročil, vendar le pod pogojem, da je vrednost posameznega sklopa nižja od 80.000 € ter da skupna vrednost vseh sklopov ne presega 20 % vrednosti celotnega naročila). Po sprejemu novele je jasno, da tako izločeni (manjši) deli predmeta javnega naročila pomenijo popolno izjemo od pravil javnega naročanja.

b) javna naročila (na splošnem področju), ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik;

c) javna naročila (blaga), ki so namenjena za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja promocije Republike Slovenije;

d) javna naročila živil (naročnik mora upoštevati Uredbo o zelenem naročanju [7]);

e) javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij (skladno z Zakonom o revidiranju [8]).

Ob navedenih novih izjemah je predvideno (kar jih loči od preostalih izjem iz 27. člena ZJN-3), da zanje veljata dolžnost vodenja evidence o njihovi oddaji in zahteva po objavi statističnih podatkov (tj. seznama oddanih naroči v vrednosti 10.000 € ali več za preteklo leto [9]). Pri tem po novem zadostuje le objava na portalu javnih naročil (in ne več tudi na spletni strani naročnika). V zvezi z objavo omenjenega seznama naročil (gre za naročila v vrednosti nad 10.000 € brez DDV in pod mejno vrednostjo za uporabo zakona) novela tudi jasneje določa, da je pri tem odločilna dejanska (plačana) vrednost oddanega naročila (in ne njegova ocenjena vrednost, ki se lahko od dejanske razlikuje bodisi navzgor ali navzdol).

Obenem z novimi izjemami pa novela ZJN-3B določene pravne storitve, ki so bile doslej zajete med t. im. socialnimi in drugimi posebnimi storitvami [10] (in za katere je predviden bistveno višji vrednostni prag za uporabo zakona ter zelo poenostavljen način naročanja), po novem vključuje v redni režim javnega naročanja. Novela na novo vključene pravne storitve opisuje z uporabo kod enotnega klasifikacijskega sistema za javna naročila CPV,[11] in sicer:

• 79100000-5 - Pravne storitve
• 79110000-8 - Storitve pravnega svetovanja in zastopanja
• 79111000-5 - Storitve pravnega svetovanja
• 79112000-2 - Storitve pravnega zastopanja
• 79112100-3 - Storitve zastopanja zainteresiranih strani
• 79140000-7 - Storitve pravnega svetovanja in informiranja

Z uveljavitvijo novele bo za navedene storitve veljala enaka mejna vrednost za uporabo ZJN-3 kot za ostale storitve (tj. 40.000 € brez DDV). Ker je mogoče pričakovati, da bo v praksi nekaj zmede pri opredeljevanju storitev, ki sodijo pod prej cit. kode CPV, pri tem ni odveč opozoriti, da skladno s stališči sodne prakse Sodišča EU[12] sem ne sodijo (pravne) storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov ter drugih podobnih oblik alternativnega reševanja sporov (ker so organi ali posamezniki, ki opravljajo storitve izbrani na način, ki ga ni mogoče urediti s pravili o javnem naročanju) ter storitve pravnega zastopanja stranke, ki ga odvetnik opravlja pred sodišči ali javnimi organi države ter pred mednarodnimi sodišči ali institucijami, pa tudi pravno svetovanje, ki se zagotavlja v okviru priprav na tak postopek ali v okviru morebitnega takšnega postopka (takšne storitve, ki jih opravlja odvetnik, si je mogoče predstavljati le v okviru razmerja intuitu personae med odvetnikom in njegovo stranko, za katero je značilna najstrožja zaupnost, zaradi česar ne more biti predmet javnega naročanja). Navedene storitve so torej v celoti izvzete iz režima javnih naročil že na podlagi tč. 4(č) prvega odstavka 27. člena ZJN-3.

 Vljudno vabljeni tudi k branju prejšnih prispevkov:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Drugi del)
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Tretji del)
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Četrti del)

---

[1] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), prva obravnava, EPA 1833-VIII (EVA 2020-3130-0004)

[2] Prvi odstavek 2. člena novele

[3] 9. člen novele

[4] 3. člen novele

[5] Gre za trenutno veljavne pragove (https://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement/rules-implementation/thresholds_en )

[6] Tretji odstavek 2. člena novele

[7] Ur.l RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21

[8] Ur.l.RS. št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21

[9] Drugi odstavek 21. člena ZJN-3

[10] Četrto poglavje ZJN-3

[11] Enotni besednjak javnih naročil (angl. Common procurement vocabulary)

[12] C-246/18 (PM proti Ministeraad )