TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Toženka je na naroku glavne obravnave izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“ in „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi izrečenih besed priznalo denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.

Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo.

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj toženke o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Zatrjevala je, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima razlogov. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve.