TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Podatkov o bančnih vlogah lastnikov, proti katerim ni uveden kazenski ali drug sodni postopek po določbah ZKP, ni dovoljeno zahtevati.

Z nujnimi preiskovalnimi dejanji po 156. členu ZKP se kazenski postopek ne začne; zato med ta dejanja ni mogoče uvrstiti zahteve sodišča, naj banka sporoči podatke o bančni vlogi.

Če pride v poštev odvzem premoženjske koristi tistemu, na katerega je bila prenesena (2. odst. 85. člena KZ SFRJ), lahko sodišče v postopku za uporabo ukrepa odvzema premoženjske koristi zahteva podatke o njegovi bančni vlogi. Če sodišče zahteva, naj banka sporoči podatke o bančni vlogi, banka lahko presoja, ali so za sporočilo izpolnjeni zakonski pogoji.

Če so pogoji za sporočilo o bančnih vlogah izpolnjeni, je banka dolžna podatke sporočiti sodišču. Zahtevo za sporočilo o bančni vlogi izda sodišče v obliki odredbe.

Po določbah 61. člena zakona o bankah in hranilnicah (Ur. l. RS, št. 1/91/I) in 55. člena zakona o deviznem poslovanju (Ur. l. RS, št. 1/91/I) so podatki o bančnih vlogah poslovna skrivnost banke.

Oba zakona predpisujeta tudi izjemo od tega pravila. Banke smejo namreč sporočati podatke o bančnih vlogah samo na pisno zahtevo sodišča, če je zoper lastnika bančne vloge uveden sodni postopek. Zakonski določbi terjata sodno razlago; ne morda zaradi nejasnosti besedila, temveč predvsem zaradi ponekod ukoreninjenega mnenja, da je interes učinkovitosti kazenskega postopka (da se odkrije dejanje in storilca, ki naj se kaznuje) tudi nad pravico do tajnosti bančnih vlog.

Prvi stavek sprejetega mnenja poudarja načelno zahtevo po absolutni nedotakljivosti nekaterih ustavnih pravic iz občutljive sfere posameznikov, med katere nedvomno spada tudi pravica do tajnosti bančnih podatkov. Interes učinkovitosti postopka seveda ne more prevladati nad varstvom ustavne pravice varstva osebnih podatkov. Tudi, če bi se nakazovalo, da bi se lahko utemeljenost suma, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, izkazala ali utrdila s podatki o bančnih vlogah drugih oseb, proti katerim ni bil uveden kazenski ali drug sodni postopek po določbah ZKP (npr. postopek za uporabo ukrepa odvzema premoženjske koristi, o katerem bo govora v zvezi s 3. stavkom tega mnenja), ni za te osebe dovoljeno zahtevati od bank poročila o bančnih vlogah.

Zakonska določba, da mora biti sodni postopek uveden, odpira nadaljne vprašanje, kdaj je pravzaprav kazenski postopek uveden. Zakon o kazenskem postopku namreč ne pove določno, kdaj se začne kazenski postopek. Iz njegove naravnanosti pa se jasno vidi stališče, ki ga je praksa sprejela, da se namreč kazenski postopek ne začne že s pobudo (aktom) upravičenega tožilca za kazenski postopek (npr. z vložitvijo zahteve za preiskavo), temveč šele s prvo odločitvijo sodišča za pregon storilca, s katero sodišče sledi pobudi, aktu (npr. z izdajo sklepa o preiskavi).

Pogostnost pobud, naj preiskovalni sodnik zahteva podatke o bančnih vlogah v okviru tkim. nujnih preiskovalnih dejanj po 156. členu ZKP, je terjala sprejem posebnega stališča o tem, ali lahko preiskovalni sodnik opravi tako posamezno preiskovalno dejanje. Z izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj se kazenski postopek ne začne, saj sodišče ne more prevzeti funkcije pregona. Ta funkcija je domena upravičenega tožilca, ki mora za pregon storilca vložiti ustrezen akt, katerega utemeljenost sodišče šele presoja in šele s prvo odločitvijo, ki sledi pobudi za pregon, začne postopek. Med posamezna preiskovalna dejanja tedaj ni mogoče uvrstiti zahteve sodišča, naj banka sporoči podatke o bančnih vlogah, saj postopek še ni uveden in tako pogoji za zahtevo, naj banka pošlje poročilo, niso izpolnjeni.

S kaznivim dejanjem je lahko pridobljena premoženjska korist storilcu ali komu drugemu. Prvemu ali drugemu je treba premoženjsko korist obvezno vzeti pod pogoji, ki jih določa 85. člen KZ SFRJ in na način, ki ga predpisuje zakon o kazenskem postopku. Po 502. členu zakona o kazenskem postopku sodišče v primeru, če je bila premoženjska korist prenesena na drugega, izpelje poseben postopek za uporabo odvzema premoženjske koristi, ki je poseben sodni postopek. V tem postopku
postane tisti, na katerega je premoženjska korist prenesena, poseben procesni udeleženec, ki je deloma v podobnem položaju kot obdolženec. Zoper tega udeleženca (mora biti zaslišan že med preiskavo, vabljen mora biti na glavno obravnavo itd.) torej teče sodni postopek in so za to izpolnjeni pogoji, da se od banke zahteva podatke o njegovi bančni vlogi.

4. stavek sprejetega mnenja rešuje nadaljne vprašanje, ali zahteva sodišča, naj banka sporoči podatke o bančni vlogi, banko odvezuje dolžnosti, da oceni, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, da sporoči podatke. Če bi sodišče izdalo odredbo kljub temu, da ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji (največkrat utegne manjkati dejstvo, da je sodni postopek pričel teči), lahko banka odkloni izvršitev odredbe, saj bi lahko s sporočilom mimo zakona storila gospodarski prestopek ali celo kaznivo dejanje.

Tudi določba, da banke smejo sporočiti podatke, povzroča dvome glede tega, ali izraz "smejo" pomeni, da banka lahko odkloni poročilo tudi, če so izpolnjeni zakonski pogoji. "Smejo" pomeni pooblastilo banki, da lahko pod določenimi pogoji izjemoma sporoči poslovno skrivnost - podatke o bančni vlogi. Če sta oba zakonska pogoja izpolnjena, izpolnitev odredbe ni stvar bankine volje, temveč je podatke dolžna sporočiti. Na vprašanje, v kakšni obliki sodišče zahteva podatke, ali z dopisom ali z odločbo, je bilo v tej obrazložitvi že odgovorjeno s tem, da je bil uporabljen izraz "odredba". Pisna zahteva sodišča se torej izda v obliki odredbe, proti kateri pa seveda ni pritožbe.