Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
Na podlagi 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/48, 32/85 in 33/86), v zvezi s 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97), na podlagi Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS št. 16/86), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99) je občinski svet na seji, dne 6.11.2000, sprejel
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Juršinci plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče.
Za zazidana stavbna zemljišča, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Stanovanjska oz. počitniška površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinj, kopalnic, shramb in drugih zaprtih prostorov stanovanja oz. počitniških objektov, razen kurilnice in kleti ter čista površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina v zgradbi je čista tlorisna površina prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Upoštevajo se samo objekti, ki so zgrajeni najmanj do četrte gradbene faze.
Za nezazidana stavbna zemljišča, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, daje na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka, vrednost točke, ki jo določi občinski svet, in oprostitve, ki so določene na osnovi tega odloka. Za pokrita poslovna skladišča se upošteva 50 % površine. Za objekte namenjene dejavnostim iz kmetijstva (farme, hladilnice, polnilnice) se upošteva 25 % površine in se razvrstijo po namembnosti med pridobitne dejavnosti. Pri nezazidanem stavbnem zemljišču se ne upošteva komunalna opremljenost zemljišča.
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe ali najemnik), ki je lahko fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik.
Nadomestilo se ne odmerja za objekte, ki služijo za potrebe -gospodarske javne infrastrukture,
-
za potrebe verskih skupnosti, ki objekte uporabljajo za svojo versko dejavnost,
-
za potrebe zaščite in reševanja,
-
za potrebe verskih skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
-
za potrebe rdečega križa, karitasa in drugih podobnih humanitarnih dejavnosti
-
za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja, rastlinjaki, shrambe kmetijske mehanizacije)