TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 623/2014 z dne 23. 4. 2014, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Zg 32/2014 z dne 24. 2. 2014 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0737 Z 366/2013 z dne 19. 11. 2013 se v delih, ki se nanašajo na pritožnico, razveljavijo, in v tem obsegu se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.  

Kadar temelji izdaja predhodne odredbe na nepravnomočnem sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, je dolžniku pravica do izjave o obstoju terjatve v celoti odvzeta, saj gre za sodno odločbo, ki je izdana v enostranskem (avtomatiziranem) postopku zgolj na podlagi upnikovih navedb, razprava o verjetnosti obstoja terjatve v postopku izdaje predhodne odredbe pa je ravno zaradi predložitve odločbe domačega sodišča izključena. To pa pomeni, da je dolžnikova pravica do izjave v tem primeru izvotljena, saj je glede na navedeno njegovo sodelovanje v postopku izdaje predhodne odredbe v tem delu le navidezno. Ker so torej sodišča štela, da tak sklep o izvršbi pomeni odločbo domačega sodišča, s katero je verjetnost obstoja terjatve izkazana, so kršila pritožnikovo (tj. dolžnikovo) pravico do kontradiktornega postopka oziroma pravico do izjave iz 22. člena Ustave.   S tem, ko so sodišča neizvršljiv sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine štela za odločbo domačega sodišča, je bil kršen tudi drugi odstavek 14. člena Ustave. Nekontradiktornost postopka je v obravnavanem primeru povzročila namreč neenakost strank pri izkazovanju stopnje verjetnosti obstoja terjatve, ki je v takem primeru precej nižja od tiste, ki je ugotovljena na primer z nepravnomočno sodbo po končanem kontradiktornem postopku na prvi stopnji. Upniki v prvem postopku pridejo do nje zgolj na podlagi lastnih enostranskih trditev (brez sodelovanja dolžnikov), medtem ko imajo tožniki v drugem primeru precej težjo nalogo, ki terja večje procesne napore, saj imajo toženci enakovredno procesno vlogo. Kljub temu da sta si položaja upnika po izdanem neizvršljivem sklepu o izvršbi in toženca ob izdaji prvostopenjske sodbe glede stopnje izkazanosti verjetnosti obstoja terjatve različna, so sodišča ta položaja brez razumnega in stvarnega razloga enačila.