TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje pa se tudi po uradni dolžnosti spremeni v opisu kaznivega dejanja, tako da se iz abstraktnega dela opisa obtoženi očitanega kaznivega dejanja v prvi vrstici izpusti navedba ″sebi in‶ v drugi in tretji vrstici pa navedba ″in prestopila meje svojih pravic‶,

sicer pa se pritožba v preostalih delih zavrne kot neutemeljena ter vnespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ključno merilo, ki ga je treba uporabiti v zvezi z objektivnim testom je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti sodnika v konkretni zadevi, ter je v tem pogledu pomemben tudi vtis, ki si ga o sojenju ustvari obtoženi. Pomembno je pa, da se da bojazen pristranskosti tudi objektivno utemeljiti. Takšna razlaga pojma nepristranskosti se sklada tudi s stališčem iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 21. 3. 2020, številka U-I-92/96-27, po kateri je nepristranskost sodnika zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločiti nepristransko.