TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL Sodba I Cpg 515/2022 - prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja de...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
19.4.2023
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cpg 515/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00066290
SENAT, SODNIK
Renata Horvat (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Helena Miklavčič
INSTITUT VSRS
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja dejstev - prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave - načelo vestnosti in poštenja - pravno naziranje - javno naročanje - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - zahteva za revizijo postopka oddaje javnega naročila - procesne predpostavke za vložitev tožbe - kršitev pravil javnega naročanja - izločitev iz postopka javnega naročanja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - načelo enakega obravnavanja - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Če sodišče pri odločanju, ali je prišlo do kršitve pravil javnega naročanja, ni vezano na odločitev Državne revizijske komisije (DKom), je še toliko bolj utemeljen sklep, da ni vezano niti na odločitev naročnika v postopku javnega naročanja (v našem primeru na odločitev, da je ponudba tožeče stranke nedopustna). Njegovo ravnanje v postopku javnega naročanja je namreč v primeru tožbe po 49. členu ZPVPJN ravno predmet presoje sodišča. Sodišče tako lahko kršitev pravil javnega naročanja ugotovi tudi v primeru, ko je DKom ni in obratno. Za zaključek, ki ga ponuja tožena stranka, da sodišče v tem postopku po tožbi iz 49. člena ZPVPJN ne more odločiti drugače, kot je v zvezi z dopustnostjo ponudbe odločil naročnik (oz. DKom), torej ni pravne osnove, njen pritožbeni očitek, da je v tem smislu odločitev prvostopenjskega sodišča obremenjena s kršitvijo iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa je posledično neutemeljen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.