TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 - ur. p. b., 2/04, 36/04 - ur. p. b., 52/07 in 73/07 - ur. p. b.) ni v neskladju z Ustavo. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 se zavrne.

Postopku, ki ga Zakon o pravdnem postopku (ZPP) predvideva za določitev vrednosti spornega predmeta, z vidika drugega odstavka 14. člena in z vidika 22. člena ni mogoče očitati neskladja z Ustavo. Zato ravnanje sodišča prve stopnje, ki stranke ne pozove na dopolnitev tožbe, ni v neskladju z Ustavo, če imata stranki na razpolago mehanizme, da si revizijo zagotovita sami. Ni torej v neskladju z Ustavo, če zakonodajalec skrb za zagotovitev izrednih pravnih sredstev prepusti strankam samim. Ker izpodbijani sklep o zavrženju revizije temelji na zakonski ureditvi, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo, je bilo treba iz enakih razlogov zavrniti tudi očitke v ustavni pritožbi glede posledic nespoštovanja obveznosti, ki za sodišče izhajajo iz 45. člena Zakona o pravdnem postopku. Nepopoln predhodni preizkus tožbe je lahko kršitev zakona (česar Ustavno sodišče ne presoja), ne zadostuje pa za sklep, da je bila pritožnicama kršena človekova pravica do enakega varstva pravic, saj strank v konkretnem postopku glede možnosti, da si zagotovita pravico do revizije, ni postavilo v neenakopraven položaj. Pri stališču, da navedba vrednosti spornega predmeta, kot sta jo navedli pritožnici, ni v skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev, ne gre za vprašanje, ki bi posegalo na raven ustavnih določb o človekovih pravicah, temveč gre zgolj za vprašanje pravilnosti uporabe procesnega prava, o čemer Ustavno sodišče ne odloča. Očitke o kršitvi 22. člena Ustave je zato zavrnilo. Z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev posega tudi v lastninsko pravico drugih lastnikov v stanovanjsko-poslovni stavbi, pritožnici kršitve njune pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ne moreta utemeljiti. Ustava pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti drugostopenjski sodni odločbi ne zagotavlja, zato zgolj z zavrženjem revizije pritožnicama ni mogla biti kršena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).