TFL Vsebine / Pravna mnenja

1. Stroški odkrivanja kaznivega dejanja, njegovega storilca, prijema
in izročitve pristojnim organom, nastali zaradi ukepov organov za
notranje zadeve iz 151., 152, in 2. odstavka 153. člena ZKP so
stroški, nastali pri opravljanju nalog, ki jih imajo organi za
notranje zadeve po Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o notranjih
zadevah. Ti stroški ne spadajo med stroške kazenskega postopka, saj
nastanejo, ko še niti ni znano, ali je bilo strojeno kaznivo dejanje
in ali bo prišlo do podaje kazenske ovadbe. O njih se za potrebe
morebitnega kazenskega postopka ne vodi niti popis stroškov in jih
oseba, ki je s pravnomočno sodbo spoznana za krivo, ne plača.
2. Če se pred preiskavo opravijo določene analize in izdelajo mnenje
inšpekcijske službe s svojega področja, rezultati pa so kasneje
uporabljeni tudi v kazenskem postopku, nosijo dokončno te stroške
službe same.
3. Ogled, ki ga po 2. odstavku 154. člena ZKP opravijo organi za
notranje zadeve, če preiskovalni sodnik ne more priti na sam kraj,
obsega kriminalistično-tehnična opravila, ki spadajo v redno
dejavnost organov za notranje zadeve. V redno dejavnost spadajo tudi
kriminalistično-laboratorijska dela in v zvezi s tem izdelava
stroškovnih mnenj.
Stroške ogleda in strokovnega mnenja začasno nosi organ za notranje
zadeve. Glede na to, da je ogled preiskovalno dejanje pred preiskavo,
so stroški ogleda stroški kazenskega postopka.
Tudi stroške izvedenstva, odrejenega po 2. odstavku 154. člena ZKP,
začasno izplača vnaprej organ za notranje zadeve, ki je izvedenstvo
odredil. V takem primeru je izvedenstvo preiskovalno dejanje pred
preiskavo. Zato so stroški zanj in izvedenina stroški kazenskega
postopka.
4. Stroški za obdukcijo in izkop trupla se vselej izplačajo vnaprej
iz sredstev sodišča, ker ju glede na določbo 2. odstavka 154. člena
ZKP lahko odredi samo preiskovalni sodnik. Ti stroški so stroški
kazenskega postopka.
5. Kadar je preiskovalni sodnik po 2. odstavku 154. člena ZKP
obveščen o sumu, da je bilo strojeno kaznivo dejanje in se ogleda
udeleži, sam ogled vodi. Kriminalistično-tehnična pomoč pri ogledu,
kriminalistično-laboratorijska dela ter dajanja strokovnih mnenj s
tega področja spadajo med izvajanje nalog organov za notranje zadeve
v okviru njihove redne dejavnosti. Stroške te pomoči, vključno s
stroški za strokovna mnenja, začasno nosi organ za notranje zadeve.
Ti stroški so stroški kazenskega postopka.
V kolikor preiskovalni sodnik ob ogledu, ki ga vodi sam, pritegne
strokovnjaka za razjasnitev posameznih tehničnih in drugih vprašanj
ali odredi izvedenstvo, ki ga zaupa komu drugemu, ne pa državnemu
organu, ki tako delo opravlja v okviru svoje redne dejavnosti
(inštituti, delovne organizacije, posamezni izvedenci, itd.), se ti
stroški izplačajo vnaprej iz sredstev sodišča in so stroški
kazenskega postopka.
6. Če preiskovalni sodnik ne pride na ogled, ki ga organi za notranje
zadeve nato po 2. odstavku 154. člena ZKP opravijo sami, ob obvestilu
organov za notranje zadeve ne sme odrediti nobenega dejanja, razen
obudkcije in izkopa trupla.
7. V primeru, ko je storilec kaznivega dejanja neznan in na zahtevo
javnega tožilca po 155. členu ZKP opravi posamezna preiskovalna
dejanja, še pred uvedbo preiskave, organ za notranje zadeve, se
stroški za ta dejanja začasno izplačajo iz sredstev organov za
notranje zadeve in evidentirajo v popisu stroškov. Ti stroški so
stroški kazenskega postopka.
Če posamezna preiskovalna dejanja v primeru iz 155. člena ZKP, ko je
storilec neznan, opravi preiskovalni sodnik, se stroški za ta dejanja
vnaprej izplačajo iz sredstev sodišča, saj je bilo že znano, da je
bilo strojeno dejanje, neznan je le storilec. Ti stroški so stroški
kazenskega postopka.
8. Kadar med preiskavo preiskovalni sodnik prepusti posamezna
preiskovalna dejanja po 3. in 4. odstavku 162. člena ZKP organu za
notranje zadeve, ta začasno nosi stroške, nastale v zvezi s temi
dejanji. Ti stroški se evidentirajo v popisu stroškov in so stroški
kazenskega postopka.
9. Če imajo organi za notranje zadeve stroške v zvezi s pomočjo,
katero so dolžni nuditi preiskovalnemu sodniku po 177. členu ZKP, po
njegovi odredbi, začasno nosijo te stroške sami, saj gre za
opravljanje zadev iz njihove redne pristojnosti, praviloma za
naknadno opravljena dejanja, ki prvotno niso bila ali pa ne popolnoma
opravljena (ponovne meritve, fotografiranje, itd.). Ti stroški se
evidentirajo v popisu stroškov in so stroški kazenskega postopka.
10. Stroški, ki so stroški kazenskega postopka in jih začasno nosi
organ za notranje zadeve, se pri tem organu evidentirajo v posebnem
popisu stroškov. V primeru, da so v obsodilni sodbi naloženi v
plačilo obdolžencu, jih po pravnomočnosti sodbe obsojenec nakaže na
račun organov za notranje zadeve. V primeru oprostilne ali zavrnilne
sodbe ter sklepa o ustavitvi kazenskega postopka, stroški, zajeti v
posebnem popisu stroškov pri organu za notranje zadeve, dokončno
obremenjujejo proračun organov za notranje zadeve.
11. Kadar med postopkom, po izdaji sklepa o preiskavi, preiskovalni
sodnik potrebuje strokovno mnenje republiškega sekretariata za
notranje zadeve, lahko odredi le izvedenstvo, s pismeno odredbo po
243. členu ZKP. Stroški izvedenstva in izvedenine se, na podlagi
zahteve izvedenca, začasno izplačajo iz sredstev sodišča. Ti stroški
so stroški kazenskega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
V mesecu oktorbru 1983 je sekcija preiskovalnih sodnikov Slovenskega
sodniškega društva organizirala seminar za preiskovalne sodnike. V
materialih za ta seminar so bili prikazani tudi številni problemi v
zvezi s stroški kazenskega postopka. Preiskovalni sodniki so
poročali, da že nekaj mesecev, odkar so sredstva za delo sodišč in
organov za notranje zadeve zelo omejena, nastajajo v praksi veliki
problemi v zvezi s stroški za posamezna kriminalistično-tehnična
opravila, strokovna mnenja in preiskovalna dejanja pred in med
preiskavo, ko gre za kazniva dejanja, za katera se stroilci
preganjajo po uradni dolžnosti. Opozorili so na to, da doslej organi
za notranje zadeve od sodišč niso zahtevali plačila za posamezne
laboratorijske analize in v zvezi z njimi izdelana strokovna mnenja.
Po nekem obvestilu Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki
ni bilo natančneje opredeljeno, so se odnosi med sodišči in organi za
notranje zadeve, predvsem njihovimi strokovnimi službami, pričeli
spreminjati prav zaradi plačila stroškov za ta dela. Problem so
soglasno ocenili kot zelo pomemben in sprejeli sklep, da ga bodo
posredovali Vrhovnemu sodišču SRS s predlogom, naj o njih zavzame
stališča. Pri tem so posebej poudarili, da utegnejo ti problemi, če
ne bodo kmalu rešeni, vplivati predvsem na kvaliteto postopkov, pa
tudi na odnose med sodišči in organi za notranje zadeve.
Kazenski oddelek Vrhovnega sodišča SRS je te probleme obravnaval na
svoji razširjeni evidenčni seji. O njih so bila sprejeta stališča, ki
so bila posredovana Republiškemu sekretariatu za pravosodje in
upravo. Ta je za 12.12.1983 sklical sestanek predstavnikov
Republiškega sekretariata za notranje zadeve, Republiškega
sekretariata za pravosodje in upravo, Javnega tožilstva SRS in
Vrhovnega sodišča SRS. Udeleženci sestanka so enotno podprli vsa
stališča kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča SRS. V razpravi se je
odprlo še več vprašanj, tehnične in organizacijske narave, o katerih
so bila prav tako zavzeta stališča, ki bodo napotilo in dopolnilo k
sprejetim načelnim stališčem.
Osnovna izhodišča stališč evidenčne seje kazenskega oddelka Vrhovnega
sodišča SRS in skladnih stališč sestanka z dne 12.12.1983 so bila:
- Stroške, ki nastanejo zaradi odkrivanja kaznivih dejanj in
storilcev, nosijo organi za notranje zadeve, ki dobivajo tudi
sredstva za to delo v skladu z določbami Zakona o sistemu državne
uprave, o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih
organih.
- Stroške, ki nastanejo organom za notranje zadeve s procesnimi
dejanji pred kazenskim postopkom in zaradi pomoči sodišču med
postopkom (v primerih po 3., 5., 7., 8. in 9. stališč Vrhovnega
sodišča SRS), začasno nosijo organi za notranje zadeve sami. Te
stroške evidentirajo v svojem popisu stroškov, ki ga z ovadbo
pošljejo javnemu tožilcu oziroma med postopkom sodišču. Ti stroški se
v popisu stroškov kazenskega postopka vodijo ločeno od stroškov, ki
so bili vnaprej izplačani iz sredstev sodišča. S sodbo, s katero je
obdolženec spoznan za krivega, se lahko stroški, zajeti v popisu
stroškov pri organu za notranje zadeve, skupaj z drugimi stroški
kazenskega postopka, naložijo v plačilo obdolžencu. V končnih
odredbah predsednik senata odredi, naj stroške, zajete v popisu
stroškov organa za notranje zadeve, obsojenec nakaže na račun, ki ga
organ za notranje zadeve v popisu navede. Če se obdolženec oprosti
obtožbe, če se obtožba zoper njega zavrne ali pa se kazenski postopek
zoper njega ustavi, stroški, zajeti v posebnem popisu organa za
notranje zadeve, dokončno obremenjujejo proračun organov za notranje
zadeve in se ne refundirajo iz sredstev sodišča.
- Na račun kvalitete odkrivanja, posameznih procesnih dejanj in
uspešne izvedbe kazenskega postopka, se ne sme pretirano varčevati
pri stroških za posamezna dejanja, tako da se posamezna dejanja sploh
ne bi ali da bi se slabo opravila. Zaradi izogibanja stroškom se ne
sme izvedbe posameznih dejanj prelagati na organe za notranje zadeve
oziroma na sodišče.
Na sestanku dne 12.12.1983 so si predstavniki Vrhovnega sodišča SR
Slovenije pridržali pravico, da bo pravna stališča v zvezi s plačilom
stroškov dokončno sprejela šele občna seja Vrhovnega sodišča SRS. Na
občni seji dne 22.12.1983 so bila ta stališča tudi sprejeta.