TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je na podlagi zavarovalne pogodbe z dne 24.2.2015 podano zavarovalno kritje tudi za obdobje od 26.2.2015 do 9.6.2015; v točki II (kar zadeva odločitev o dajatvenem zahtevku) in v točki III izreka pa se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Resda je v omenjenih Splošnih pogojih (9. člen) določeno, da v takšnem primeru velja zavarovano kritje šele po plačilu premije, vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna pogodbena ureditev v direktnem nasprotju s prisilnimi predpisi in je zato nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Zakonske določbe drugega, tretjega in petega odstavka 937. člena OZ, ki so kogentne narave (924. člen OZ), namreč drugače urejajo pravne posledice, če premija ob zapadlosti ni plačana v primeru, da je z zavarovalno pogodbo dogovorjeno, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi pogodbe. V takšnem primeru zakon namreč ne predvideva, da začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije (primerjaj prvi odstavek 937. člena OZ, kjer je urejena pogodbena situacija, ki vključuje dogovor o plačilu premije ob sklenitvi pogodbe), temveč obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, preneha šele, če premija, ki ob zapadlosti ni bila plačana, ni plačana niti po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo zavarovancu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije (tretji odstavek 937. člena OZ). Če zavarovanec po takšnem opozorilu premijo pravočasno plača, mu je zavarovalnica dolžna izplačati dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, in sicer tudi za zavarovalne primere, ki so se dogodili pred plačilom premije.