TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pri razlagi spornih določb pogodbe o kolektivnem nezgodnem
zavarovanju delavcev se domneva, da je sklenjeno osebno zavarovanje,
če je zavarovalna premija plačana iz sredstev za osebne dohodke ali
iz sredstev skupne porabe. Če je zavarovalna premija plačana iz
drugih sredstev (npr. tistih iz 10. alinee 1. odstavka 48. člena ali
3. odstavka istega člena zakona o ugotavljanju in razporejanju
skupnega prihodka in dohodka, Uradni list SFRJ, št. 63/80) se
domneva, da je sklenjena pogodba o zavarovanju odgovornosti.

Po določbah 68. in 69. člena temeljnega zakona o zavarovanju in
zavarovalnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 7/67, kasnejšimi
spremembami in dopolnitvami), ki so se uporabljale do uveljavitve
zakona o obligacijskih razmerjih (glje 1. točko 1. odstavka 72. člena
zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja,
Uradni list SFRJ, št. 24/76) so se odškodnine izplačane na podlagi
premoženjskega zavarovanja vštevale v odškodnino, ki jo je
zavarovanec oziroma uporabnik zavarovanja terjal od druge odgovorne
osebe, pri življenjskem zavarovanju pa se je opravilo kumuliranje
obeh odškodnin. Vendar pa ni bilo določb o vštevanju ali kumuliranju
odškodnin, izplačanih na podlagi osebnega nezgodnega zavarovanja.
Po prevladujoči sodni praksi je bilo do uveljavitve zakona o
obligacijskih razmerjih sprejeto stališče, da se odškodnina
(zavarovalna vsota), izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega
zavarovanja, všteva v odškodnino, ki jo delavec ali njegovi družinski
člani uveljavljajo proti sklenitelju zavarovanja (družbeni pravni
osebi, ki je sklenila tako zavarovanje za svoje delavce), če je
zavarovalna premija plačana iz sredstev pravne osebe, ne pa iz netto
osebnega dohodka delavca. Osnovni argument je bil, da je organizacija
združenega dela (ali druga družbenopravna oseba) s plačilom premije
iz svojih sredstev želela zmanjšati odškodnino, za katero je bila
zavezana svojemu delavcu. Takšno stališče je prevladovalo tudi v
primeru odškodnine za škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila,
katerega imetnik je sklenitelj zavarovanja in tudi, če je
odškodninski zahtevek uveljavljen proti zavarovalni skupnosti, ki
substituira zavarovančevo odgovornost - odgovornost imetnika oziroma
lastnika motornega vozila za škodo povzročeno drugim osebam z uporabo
motornega vozila (npr. če je delavec na službenem potovanju
poškodovan zaradi nezgode osebnega vozila njegove organizacije
združenega dela).
Ni sprejeto stališče, da gre za osebno zavarovanje, pri katerem je
pravilno kumuliranje, ne pa vštevanje in da so delavci sklenitelja
zavarovanja v neenakopravne položaju, glede na to ali je povzročitelj
škode družbenopravna oseba, pri kateri so v delovnem razmerju ali kdo
drug.
Zakon o obligacijskih razmerjih (948. člen) je izrecno predpisal
kumuliranje zavarovalne vsote iz naslova osebnega zavarovanja (torej
tudi kolektivnega nezgodnega zavarovanja) in odškodnine, tudi če je
bil povzročitelj škode hkrati sklenitelj zavarovanja, razen v
primeru, če je bilo to zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred
odgovornostjo.
Vendar pa ni prišlo do spremembe v sodni praksi (sedaj pretežno
praksi sodišč združenega dela, ker v smislu 208. člena zakona o
združenem delu ta odločajo o odškodnini za škodo, ki jo delavec utrpi
na delu ali v zvezi z delom), ker se šteje, da je družbenopravna
oseba, če premija za to vrsto zavarovanja ni plačana iz osebnega
dohodka delavca, hotela s sklenitvijo tega zavarovanja zmanjšati
obseg škode, za katero je odgovorna, tako da ima to zavarovanje
naravo zavarovanja pred odgovornostjo.
Na posvetovanju je bil sprejet navedeni sklep iz naslednjih razlogov:
Organizacija združenega dela (to velja tudi za ostale družbenopravne
osebe) ni pravni subjekt ločen od delavcev, katerih interesi si
stojijo nasproti. S skladu s samoupravno koncepcijo družbene
lastnine, izraženo že v amandmajih k Ustavi SFRJ iz leta 1971,
popolneje pa v Ustavi SFRJ iz leta 1974 in v zakonu o združenem delu,
je odpravljena delovna organizacija kot imetnik pravice uporabe
sredstev v družbeni lastnini, t.j. kot posrednik med delavci in
družbenimi sredstvi in je oblikovano razmerje medsebojnih pravic,
obveznosti in odgovornosti delavcev, ki so na samoupravni podlagi
združili svoje delo s sredstvi v družbeni lastnini. Izhajajoč iz
takšnega položaja delavcev, le oni odločajo o tem ali bodo sklenili
pogodbo o kolektivnem zavarovanju in v breme katerih sredstev bodo
plačevali premijo, od njhove samoupravno izražene volje (v
samoupravnem splošnem aktu ali posamični odločbi o sklenitvi
pogodbe), pa je odvisno ali bo ta pogodba sklenjena zaradi
zavarovanja odgovornosti ali pa ima naravo osebnega zavarovanja.
Premija za kolektivno zavarovanje delavcev se praviloma plačuje iz
sredstev skupne porabe, ki se uporabljajo po načelih vzajemnosti in
solidarnosti delavcev in bi bilo neutemeljeno sklepati, da ima to
zavarovanje značaj zavarovanja pred odgovornostjo, če se niso delavci
s samoupravnim aktom izrecno izjasnili v tej smeri.
Ker delavci in drugi delovni ljudje v družbenopravni osebi avtonomno
urejajo svoje medsebojne odnose, pravice in obveznosti, v mejah načel
ustavne ureditve in prisilnih predpisov, ki varujejo splošne
interese, lahko celo tudi v primeru, če se zavarovalna premija
plačuje iz njihovih osebnih dohodkov sklenejo, da ima zavarovanje
naravo zavarovanja pred odgovornostjo: z namenom zmanjšanja izdatkov
iz sredstev namenjenih za odpravo škodljivih posledic povzročenih s
telesnimi poškodbami ali smrtjo na delu. Toda, dokler se ne dokaže,
da ima pogodba naravo zavarovanja pred odgovornostjo, se mora
domnevati tisto kar je normalno, praviloma, da v primeru če je
premija plačana iz osebnih dohodkov delavcev ali iz sredstev skupne
porabe obstaja osebno zavarovanje, ne pa zavarovanje pred
odgovornostjo.
Nasprotno, če je premija plačana iz drugih sredstev (npr. iz
sredstev, ki jih ima v mislih določba 10. alinee 1. odstavka 48.
člena in 3. odstavka istega člena zakona o ugotavljanju in
razporejanju skupnega prihodka in dohodka, Uradni list SFRJ, št.
63/80) tedaj se mora domnevati, da je sklenjeno zavarovanje pred
odgovornostjo, ker na to kaže namen sredstev iz katerih je premija
plačana, vendar pa se tudi v tem primeru lahko dokazuje, da je v
skladu s samoupravno izraženo voljo delavcev ali drugih delovnih
ljudi v družbeni pravni osebi sklenjena pogodba o osebnem zavarovanju
(izpodbojna domneva).