TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-203/2013/140 (1312-14) z dne 5. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

Tožniku pred odločitvijo v postopku, ki mu je bila po določbah četrtega odstavka 84. člena ZMZ-1 ustno naznanjena, ni bila dana možnost, da poda navedbe in ugovore, pomembne za vodenje postopka in odločitev.

V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, zakaj organ šteje, da pogojna obsodba (pri čemer iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodba pravnomočna, tožnik pa je zatrjeval, da se bo zoper njo pritožil) oziroma dejanje, ki naj bi bilo predmet obsodilne sodbe (razen citiranja zakonske določbe), predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo varnosti tožnikove žene, da je podana podlaga za omejitev gibanja. Kazenska sodba tudi ni del upravnega spisa, iz obrazložitve pa tudi ni mogoč zaključek, ali se je organ z relevantnimi okoliščinami iz te sodbe sploh seznanil. Iz podatkov spisa ne izhaja opis dejanja, čas, način storitve in tudi ne presoja dejanja, ki je bilo podlaga za izrečen ukrep, v smislu, da tudi v času izrečenega ukrepa tožnik predstavlja za ženo resnično in dovolj resno grožnjo.

Subjektivne okoliščine tožnika kažejo, da je toženka precenila znatno nevarnost, da bo tožnik pobegnil. Toženka je zato napačno uporabila določbo Uredbe Dublin III in neupravičeno izrekla prestrog ukrep, ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Da pa bi imel tožnik namen zapustiti Slovenijo in vzeti otroke s seboj, kot toženka tudi utemeljuje nesodelovanje v postopku, pa je na glavni obravnavi zanikal. Zakaj je toženka naredila sklep, da bo vzel tožnik pri pobegu s seboj še svoje otroke, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.