TFL Vsebine / TFLGlasnik

Insolventnost je stanje, v katerem se znajdejo pravne ali fizične osebe, ki se soočajo s težavami pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti. To v praksi pomeni, da dolžnik v določenem obdobju ne zmore poravnati zapadlih obveznosti ali pa je prezadolžen, kar pomeni, da vrednost njegovih dolgov presega vrednost celotnega premoženja. Ob nastopu takšne situacije je subjekt dolžan izvesti smiselne ukrepe, ki so določeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Insolvenčni postopki mnogokrat predstavljajo rešitev v primeru insolventnosti. V današnjem članku se bomo posvetili insolventnosti podjetij.

Pomen in nastop insolventnosti podjetja

Insolventnost podjetja nastopi takrat, ko podjetje na dolgi rok ne zmore poravnavati zapadlih obveznosti. Gre za stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti, kjer podjetje ne more izpolniti svojih finančnih obveznosti zaradi trajnih težav z denarnim tokom ali zaradi prezadolženosti, ko dolgovi presegajo vrednost celotnega premoženja.

Kaj je insolventnost in kako je opredeljena?

V ZFPPIPP je v 14. členu pojasnjeno, da insolventnost nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben pokriti vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali je dolgoročno plačilno nesposoben zaradi prekomerne zadolženosti.

Trajnejša nelikvidnost je pomemben kazalnik za sprožitev reorganizacijskih in finančnih ukrepov, kot sta prisilna poravnava ali preventivno prestrukturiranje, s katerimi se podjetje poskuša izogniti stečaju.

Kratkoročna plačilna (ne)sposobnost in dolgoročna (in)solventnost

Podjetje je likvidno, kadar lahko poravnava kratkoročne obveznosti, medtem ko o solventnosti govorimo, ko je sposobno dolgoročno izpolnjevati svoje obveznosti. Razlika med kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnostjo je podrobno opisana v 11. členu ZFPPIPP.

V primeru insolventnosti morajo tako pravne kot fizične osebe izvesti določene ukrepe, ki jih nalaga ZFPPIPP. Insolvenčni postopki vključujejo:

1. Prisilno poravnavo – Ta postopek je namenjen pravnim osebam, ki so organizirane kot gospodarske družbe ali zadruge, ter podjetnikom.
2. Poenostavljeno prisilno poravnavo – Postopek je namenjen mikro družbam in določenim podjetnikom, kot to opredeljuje zakon.
3. Stečajni postopek – Ta postopek lahko poteka nad vsako pravno osebo, razen če zakon določa izjeme. Pri invalidskih podjetjih je potreben tudi predhodni odobritveni postopek s strani Vlade Republike Slovenije.

Prisilna poravnava ali stečaj podjetja?

Vidimo torej, da sta tako prisilna poravnava kot tudi stečaj podjetja, postopka, ki se uvedeta v primeru insolventnosti podjetja. Vendar se med seboj razlikujeta tako v namenu kot tudi v posledicah. Po zaključenem postopku stečaja gospodarska družba namreč preneha obstajati, medtem ko po koncu prisilne poravnave družba živi dalje.

V postopku prisilne poravnave se skuša družbi, ki je prezadolžena, s finančnim prestrukturiranjem zagotoviti njena plačilna sposobnost. Dolžnik ali odgovorni družbenik predloži načrt prestrukturiranja, ki vključuje finančne in operativne prilagoditve. Upniki imajo čas 1 mesec od objave začetka postopka na AJPES, da prijavijo svoje terjatve in pridobijo glasovalne pravice. Tisti, ki tega ne storijo sicer ne izgubijo svojih terjatev, vendar ne sodelujejo pri glasovanju. S potrditvijo prisilne poravnave se upniki delno poplačajo, kar omogoča družbi nadaljevanje poslovanja.

Na drugi strani je namen stečajnega postopka zaključiti poslovanje podjetja, unovčiti njegovo premoženje in razdeliti izkupiček med upnike. Po končanem postopku se podjetje izbriše iz sodnega registra. Postopek lahko predlaga dolžnik sam, odgovorni družbeniki, upniki ali določeni javni organi. V tem procesu imajo pravico do sorazmernega poplačila le tisti upniki, ki pravočasno prijavijo svoje terjatve. Če tega ne storijo, izgubijo pravico do izplačila.