TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Postopek se ustavi v delu, kjer tožnica zahteva:

- da sodišče toženi stranki naloži, da v 30 dneh od dneva, ko je prejela sodbo, na podlagi 23. a člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 81/16 in 25/17 - popr. - Odlok SDOPN1) v delu, ki se nanaša Gospodarsko cono R. in širitev namenske rabe CDo v naselju R. in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 36/2017 z dne 11. 7. 2017 - Odlok OPN) v delu, ki se nanaša na drugi odst. 11. člena, prvi, šesti, osmi odst. 42. člena in Prilogo 1, ki je navedena v 126. členu Odloka OPN v točki 1, točki 9 in točki 10 na Ustavno sodišče RS in da mora predlagati, da Ustavno sodišče RS odpravi oz. podredno razveljavi te odloke, - naj tožena stranka predlaga Ustavnem sodišču RS tudi začasno zadržanje navedenih odlokov do končne odločitve Ustavnega sodišča RS, - da je tožena stranka je dolžna pred tem pravočasno pridobiti dokumentacijo tožeče stranke in jo vključiti v predlog, ki ga vloži na Ustavno sodišče RS, nato pa mora o teku postopka obveščati tožečo stranko, - da sodišče ugotovi, da je sklep Ministrstva za okolje in prosto št. 35110-16/2019-51 z dne 30. 6. 2022 bil izdana v nasprotju s prvim odst 6. člena, 8. členom in 13. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ter 23. členom Ustave RS in je bilo s tem dejanjem poseženo v pravico tožnice iz prvega odstavka 6. člena, 8. člena in 13. člena EKČP, ter 23. člena Ustave RS, - da mora država zaradi kršitve EKČP tožnici nakloniti pravično zadoščenje za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, - da sodišče na podlagi 3. odst. 64. člena ZUS-1 odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta.

II. Tožba zoper 1. točko izreka sklepa Ministrstva za okolje in prostor št. 35110-16/2019-51 z dne 30. 6. 2022 se zavrže.

Tožba se zavrže tudi v delu, kjer tožnica zahteva, da sodišče spremeni izpodbijani sklep in ugodi vlogi tožnice za ukrepanje po nadzorstveni pravici ter izreče gradbeno dovoljenje Upravne enote Grosuplje, št. 351-576/2018-22 z dne 5. 4. 2019 in uporabno dovoljenje Upravne enote Grosuplje št. 351-497/2019-9(301) z dne 16. 9. 2019 za nični, - da sodišče odloči, da glede na ugotovljeno nezakonitost in posledično neustavnost Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 81/16 in 25/17 - popr. - Odlok SDOPN1) v delu, ki se nanaša Gospodarsko cono R. in širitev namenske rabe CDo v naselju R. in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 36/2017 z dne 11. 7. 2017 - Odlok OPN) v delu, ki se nanaša na drugi odst. 11. člena, prvi, šesti, osmi odst. 42. člena in Prilogo 1, ki je navedena v 126. členu Odloka OPN, teh odlokov ne bo mogoče uporabiti pri odločanju v postopku zaradi vezanosti na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odst. 64. člena ZUS-1) in da so navedeno ugotovitev dolžni upoštevati vsi upravni organi, - da sodišče odloči, da je Občina Ivančna Gorica dolžna ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu od pravnomočnosti te sodbe in sicer z zagotovitvijo izpolnitve prostorskih izvedbenih pogojev tako, da se zagotovi selitev namenske rabe Cdo, in da se območje Gospodarske cone R. po namenski in dejanski rabi v celoti vzpostavi v stanje pred izdajo spornih odlokov, - da sodišče odloči, da je tožena stranka kot nadzorni organ lokalnih skupnosti dolžna nadzirati spoštovanje teh določil sodbe, - da je investitor posega na svoje stroške dolžan na nepremičninah, ki so predmet ničnega gradbenega dovoljenja vzpostaviti prejšnje stanje v roku enega leta od pravnomočnosti te sodbe, - da je na zemljiščih, ki so predmet gradbenega dovoljenja Upravne enote Grosuplje, št. 351-576/2018-22 z dne 5. 4. 2019, prepovedana vsakršna nadaljnja gradnja in obratovanje ter izdaja novih gradbenih in uporabnih dovoljenj, - da se zadržijo pravni učinki gradbenega dovoljenja Upravne enote Grosuplje št. 351-576/2018-22(301) z dne 5. 4. 2019 ,- da se na podlagi zahtevane ničnosti gradbenega dovoljenja, na podlagi 47. člena Gradbenega zakona, zadrži pravne učinke uporabnega dovoljenja Upravne enote Grosuplje št. 351-497/2019-9(301) z dne 16. 9. 2019.

III. Tožbi se delno ugodi tako, da se sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 35110-16/2019-51 z dne 30. 6. 2022 v 2. in 3. točki izreka odpravi in se zadeva vrne toženki v tem obsegu v ponovni postopek.

IV. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka plačila z zamudnimi obrestmi.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Oseba, ki trdi, da bi bil njen pravni interes lahko prizadet, mora možnost posega v svoj pravni interes utemeljiti s stopnjo verjetnosti. Obstoj pravnega interesa se sicer lahko izkaže za kompleksno pravno vprašanje, ki bistveno vpliva na potek upravnega postopka, vendar pa organ pri odločanju o tem vprašanju ne sme spregledati ene od bistvenih značilnosti pravne ureditve, in sicer, da mora oseba svoj pravni interes utemeljiti le toliko, da lahko organ brez nepotrebnega odlašanja odloči o njegovem obstoju. Dejanska presoja posega v pravno korist stranskega udeleženca (ne le možnost takega posega) je namreč po naravi stvari lahko šele predmet odločbe.8 Stališče, da se o utemeljenosti morebitnih ugovorov stranskega udeleženca ne presoja v postopku odločanja o položaju stranke, ampak v postopku meritornega odločanja o samem predmetu postopka, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.

Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ali bi bile pravice drugih oseb z nameravano gradnjo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko prizadete, se je presojalo upoštevaje drugi odstavek 36. člena GZ, ali bi bile pravice drugih oseb lahko prizadete v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa po 68. členu GZ. Materialni predpis je torej drug. Toženka je zato s tem, ko je presojo interesa za udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravljala na podlagi določb, ki se nanašajo na udeležbo tretjih oseb v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, zmotno uporabila predpis. Posledično relevantnega dejanskega stanja za odločitev o predlogu za izrek ničnosti uporabnega dovoljenja ni posebej ugotavljala.