TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

The increased prevalence of AI technology developed or adapted for military use raises difficult questions about the compatibility of this new technology with international law in general, and international human rights law (IHRL) in particular. The Human Rights Committee, the expert body entrusted with monitoring the application of the International Covenant on Civil and Political Rights, expressed its view in 2018 on the relationship between the emergence of new military AI and respect for the right to life. The article reviews the terms of the IHRL debate surrounding the introduction of AI technology into military contexts and its relationship to the right to life. Section one briefly reviews some actual and potential applications of AI in military contexts. Section two deals with three principal objections to introducing military AI to battlefield environments: the capacity of autonomous or semi-autonomous AI systems to properly apply international humanitarian law (IHL), concerns about de facto lowering of standards of humanitarian protection, and the ethical and legal implications of transferring certain life-and-death decisions from humans to machines. Section three reviews, in light of these three principled objections, specific proposals by the ICRC to limit the use of AI in military contexts (limiting the scope and manner of use of autonomous weapon systems, and excluding unpredictable and lethal systems). Section four reviews the main issues discussed in this article from the vantage point of the right to life under IHRL, as elaborated in General Comment No. 36.

Razširjenost tehnologij umetne inteligence, razvite ali prilagojene za vojaško uporabo, odpira zahtevna vprašanja o skladnosti teh novih tehnologij z mednarodnim pravom nasploh ter še zlasti z mednarodnim pravom človekovih pravic. Odbor za človekove pravice, strokovno telo, ki je zadolženo za spremljanje izvajanja Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je leta 2018 podal svoje mnenje o razmerju med pojavom nove vojaške umetne inteligence in spoštovanjem pravice do življenja. Članek preučuje razprave v okviru mednarodnega prava človekovih pravic v zvezi z uvajanjem tehnologij umetne inteligence v vojaške kontekste in njihovim razmerjem s pravico do življenja. V prvem delu na kratko predstavi nekatere dejanske in možne uporabe umetne inteligence v vojaških okoljih. V drugem delu obravnava tri glavne ugovore zoper uvajanje umetne inteligence v bojna območja: zmožnost avtonomnih ali polavtonomnih sistemov umetne inteligence, da delujejo skladno s pravili mednarodnega humanitarnega prava, pomisleke glede dejanskega znižanja standardov humanitarne zaščite ter etične in pravne posledice prenosa nekaterih odločitev o življenju ali smrti z ljudi na stroje. V tretjem delu – ob upoštevanju teh treh načelnih ugovorov – avtor preuči konkretne predloge Mednarodnega odbora Rdečega križa za omejitev uporabe umetne inteligence v vojaških okoljih (omejitev področja in načina uporabe avtonomnih orožnih sistemov ter izključitev nepredvidljivih in smrtonosnih sistemov). V četrtem delu so glavna vprašanja, ki jih obravnava ta članek, preučena z vidika pravice do življenja po mednarodnem pravu človekovih pravic, kot jo pojasnjuje Splošni komentar št. 36.