TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi (2. in 3. točka

izreka) ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno

odločbo.

 

1. Dne 28.1.1991 sklenjenega dednega dogovora ni mogoče šteti kot

dednega dogovora, ki bi imel vse potrebne elemente za izvršitev in bi

v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju predstavljal primeren

izvršilni naslov. Stranke se namreč glede roka izpolnitve obveznosti

niso natančno dogovorile, poleg tega pa se tudi niso določno

dogovorile glede višine denarne obveznosti. Ob pomanjkanju vseh za

izvršitev potrebnih elementov pa terjatve, ki jo je tožeča stranka

pridobila na podlagi dedovanja, ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki

je bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem, zato tudi ni mogoče

uporabiti določbe 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih o

desetletnem zastaralnem roku. Terjatev tožeče stranke tako zastara v

splošnem petletnem zastaralnem roku.

2. Opredelitev v dednem dogovoru, da sta toženki dolžni, kakor hitro

bo mogoče, prodati sporne parcele, ne pomeni, da je tožnikov prednik

lahko uveljavljal svojo pravico takoj naslednji dan. V konkretnem

primeru rok res ni natančno določen, vendar pa ni mogoče zaključiti,

da v konkretnem primeru namen posla, narava obveznosti in druge

okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka (314. člen ZOR).