TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Odločba Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo se razveljavita. Zadeva se vrne pristojnemu organu prve stopnje - Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo - v ponovno odločanje. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 59., 59.a, 59.b in 59.c člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja se ustavi.

Na podlagi tretjega odstavka 37. člena ZLPP, ki je bil sprejet z novelo ZLPP (Uradni list RS, št. 31/93), je postalo nesporno, da mora Agencija svoje odločitve v postopkih preoblikovanja podjetij izdajati po pravilih splošnega upravnega postopka. To pomeni, da mora v okviru svojih pristojnosti v postopkih lastninskega preoblikovanja upoštevati vse določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP). Zato v tistem delu postopka lastninskega preoblikovanja podjetja, v katerem Agencija kot javni zavod vodi upravni postopek, ni v vsakem primeru stranka v postopku le samo podjetje, ki se lastninsko preoblikuje. V vseh podjetjih, pri katerih se vrača podržavljeno premoženje (kapital) z vzpostavitvijo lastninskega deleža na družbenem kapitalu podjetja, je stranka v postopku tudi denacionalizacijski upravičenec. S pravnomočnimi denacionalizacijskimi odločbami ali z začasnimi odredbami o zavarovanju denacionalizacijski upravičenci pridobijo pravico do vrnitve oziroma zavarovanja svojega podržavljenega premoženja - kapitala in za varstvo te pravice morajo imeti položaj stranke v tistih fazah lastninskega preoblikovanja, v katerih Agencija odloča v upravnem postopku o navedenih pravicah. Ker je Agencija izdala izpodbijano odločbo v postopku sprejemanja programa lastninskega preoblikovanja podjetja IBI p.o. K. , v katerem ni upoštevala določb upravnega postopka in ni obravnavala denacionalizacijskih upravičencev kot strank v postopku, je kršila njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče odločbo Agencije in odločbo Ministrstva, ki je odločbo Agencije v pritožbenem postopku potrdilo, razveljavilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. Iz besedila tretjega odstavka 16. člena ZLPP izhaja načelo, da se pri določitvi lastninskih deležev mora upoštevati realna vrednost družbenega kapitala podjetja in da ta realna vrednost ne predstavlja v vsakem primeru vrednosti, ki je bila ugotovljena po metodologiji iz prvega in drugega odstavka 4. člena. Tretji odstavek 16. člena imperativno določa, da se vrednost družbenega kapitala ugotovi na način iz tretjega odstavka 4. člena,"če pristojni organ utemeljeno dvomi, da vrednost, ugotovljena na način iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona, ne ustreza realni vrednosti družbenega kapitala podjetja." Ker je bil z izpodbijanima odločbama določen lastninski delež denacionalizacijskih upravičencev na podlagi vrednosti družbenega kapitala, ugotovljenega po metodologiji iz prvega odstavka 4. člena, kljub nižje ocenjeni vrednosti na podlagi tretjega odstavka 4. člena, Ustavno sodišče zaključuje, da je bila z izpodbijanima odločbama kršena tudi pravica denacionalizacijskih upravičencev do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in je razveljavilo izpodbijani odločbi tudi zaradi navedene kršitve. Ustavno sodišče ugotavlja, da je Agencija "pristojni organ" iz prvega odstavka 16. člena ZLPP v vseh primerih, ko upravni organ ob izdaji denacionalizacijske odločbe še ni razpolagal s podatki o vrednosti družbenega premoženja podjetja in je iz tega razloga v denacionalizacijski odločbi določena le absolutna vrednost podržavljenega premoženja, ki se vrača.