TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 , 26/03 - ur.p.b., 135/03 in 20/04 - ur.p.b.) se zavrneta.

Očitek o arbitrarni določitvi datuma 1. 1. 1970, ter neutemeljenem razlikovanju zavarovancev, ki so dosegli po 1. 1. 1970 najmanj leto zavarovanja, v primerjavi z zavarovanci, ki po tem datumu nimajo takšnega leta zavarovanja, ni utemeljen. Datum 1. 1. 1970 so že prej veljavni predpisi določili kot začetek obdobja, ko so delodajalci postali zavezanci za pošiljanje podatkov za predpisano evidenco in je iz tega izšla tudi obveznost uporabe tako evidentiranih podatkov pri izvajanju pravice do pokojnine. Ker se zavarovancem iz prvega odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojninska osnova izračuna iz njihovih plač, pokojnina pa se, če to narekujejo okoliščine primera, odmeri od najnižje pokojninske osnove, s čimer se zagotavlja določena socialna varnost zavarovanca, vprašanje izbire najugodnejšega povprečja plač iz določenega obdobja za izračun pokojninske osnove pri skupini zavarovancev, ki so pred 1. 1. 1970 prejeli višje plače, kot po tem datumu, ne pomeni vprašanja, ki bi ga Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju moral urejati zaradi zagotavljanja njihove socialne varnosti. Za oceno primernosti ureditve pa Ustavno sodišče ni pristojno.