TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 63/16) se zavrže.   Tretji odstavek 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku se razveljavi, kolikor določa, da se od davčnih obveznosti, ugotovljenih v ponovnem postopku davčnega nadzora, ki so že bile plačane pred izdajo odločbe v ponovnem postopku, obračunajo obresti po 95. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22), ki so višje od obresti, ki jih je bilo od istih davčnih obveznosti mogoče obračunati za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma roka za vložitev davčne napovedi do plačila davka po pravilih, ki so veljala v navedenem obrestovalnem obdobju.

Prehodna določba novele zakona, ki določa, da se v primerih, ko je ob začetku uporabe novele odločba o odmeri davka odpravljena in v zadevi voden ponovni davčni postopek, obresti od davčnih obveznosti, ki so ugotovljene v ponovnem postopku, obračunajo po pravilih, ki so se začela uporabljati ob začetku uporabe novele, kar pomeni, da se obresti, ki so že nastale v času pred novelo, ponovno obračunajo za ves čas upoštevnega obrestovalnega obdobja po novi (višji) obrestni meri, ima povratne (retroaktivne) učinke v smislu prvega odstavka 155. člena Ustave. Javni interes v smislu drugega odstavka 155. člena Ustave, ki je pogoj za dopustnost povratnega učinkovanja, je izkazan le za primere, ko v ponovnem davčnem postopku ugotovljena davčna obveznost še ni plačana in kolikor še ni plačana. Tedaj namreč obresti še vedno lahko dosegajo svoj namen, v prvi vrsti je to spodbujanje k čimprejšnjemu plačilu neporavnalne davčne obveznosti, zato je tudi povratno povišanje obrestne obveznosti, ki še izdatneje spodbuja k čimprejšnjemu plačilu obveznosti, v javnem interesu. V teh primerih je izpolnjen tudi drugi pogoj za dopustnost povratnega učinkovanja iz drugega odstavka 155. člena Ustave, po katerem povratno učinkovanje ni dopustno, če posega v pridobljene pravice. Če pa je v ponovnem davčnem postopku ugotovljena davčna obveznost že plačana in kolikor je že plačana, javni interes za povratno učinkovanje obrestnih pravil ni izkazan. Zato je z obravnavano zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijana prehodna določba, kolikor določa povratno učinkovanja v takih primerih, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave.