TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 400/2000 z dne 15. 3. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Cerknici št. D 87/96 z dne 28. 1. 2000 se ne sprejme.

Sklep, s katerim je zapuščinsko sodišče prekinilo postopek in ustavnega pritožnika napotilo na pravdo, je vmesni procesni sklep, ki ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Glede na to, je takšno odločitev mogoče označiti kot procesnotehnično odločitev, kjer pred izdajo le-te stranki ni potrebno zagotoviti varstvo pravice do izjave, temveč zadostuje, da je stranka imela možnost odgovoriti na navedbe iz pripravljalne vloge v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo. To izhaja tudi iz mnenja slovenske in tuje pravne teorije, ki pravi, da mora biti pravica stranke do izjave zagotovljena samo pri pomembnih procesnih odločitvah (na primer pri odločitvi o izločitvi sodnika, vrnitvi v prejšnje stanje, zavrnitvi prepozno navedenih dejstev in dokazov, določitvi brezplačne pravne pomoči), ne pa tudi pri procesnih odločitvah, ki jih je mogoče označiti kot procenotehnične (na primer združitev, razdružitev pravd, določitev naroka, dovoljenje za vročitev ponoči), kot pripravljalne (na primer dokazni sklep), ali kot ukrepe procesnega vodstva (Galič A., Pravica do poštenega sojenja v pravdnem postopku. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1998, str. 235, 236 in Waldner, Der Anspruch auf rechtliches Gehoer. Heymans, Koeln, 1989, str. 86, 87). Ker ustavna pritožba ni utemeljena, je Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo.