TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornice osumljenega B.B. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017.

Ustavno sodišče je v točki 26 citirane odločbe zapisalo, da je ravnanje z izsledki, pridobljenimi s PPU, ki ga ureja četrti odstavek 153. člena ZKP, treba razlagati tako, da mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja teh PPU: (a) ali z ustreznim aktom začeti kazenski pregon, pri čemer izsledke PPU, ki so še v njegovi posesti, pošlje preiskovalnemu sodniku (ali senatu, ki preizkuša neposredno obtožnico, oziroma sodniku posamezniku, ki odloča o obtožnem predlogu) po določbah, ki urejajo vlaganje ustreznih aktov tožilca, ali (b) izjaviti, da ne bo začel kazenskega pregona, oziroma (c) dopustiti, da se dveletni rok izteče brez take izjave oziroma začetka kazenskega pregona. Navedlo je še, da iz določb ZKP ne izhaja razlaga, da za hrambo izsledkov PPU po izteku roka dveh let od konca njihovega izvajanja zadošča "gola izjava" državnega tožilca znotraj dveletnega roka, da bo začel pregon zoper osumljenca. Taka razlaga bi namreč osumljence dejansko spravljala v arbitrarno negotovost glede bodoče odločitve državnega tožilca o kazenskem pregonu.

Avtentična razlaga zakona namreč za sodišča ni zavezujoča, o čemer se je že izrekla tako sodna praksa kot pravna teorija. V skladu z določbo 125. člena Ustave je sodnik vezan na Ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Omenjena je le v Poslovniku Državnega zbora, ki določa le postopek njenega sprejema, ne opredeljuje pa niti njenega pomena niti njenih pravnih učinkov. Nezavezujoča narava avtentične razlage izhaja tudi iz ustavnega načela delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), po katerem je zakonodajalec pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti. Če zakonodajalec meni, da posamezna zakonska določba ni jasna, ali da so ji sodišča z razlago dala drugačno vsebino, kot ji jo je hotel dati sam, ima možnost zakon spremeniti ali dopolniti po predpisanem zakonodajnem postopku.

Ob takšnem stanju zadeve, je zato po oceni pritožbenega sodišča nujno potrebna razlaga določb četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP v skladu z zavezujočo razlago Ustavnega sodišča v odločbi z dne 24. 3. 2017, saj so za razliko od avtentične razlage, odločbe Ustavnega sodišča obvezne.

V skladu z ustaljeno sodno prakso in obstoječo pravno teorijo ni dvoma, kaj pomeni ustrezen akt za začetek kazenskega pregona.