IZREK
I. Pritožbama druge toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke zoper sodbo, vmesno sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2019 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 9. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 4. točki izreka razveljavi, tožba v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti pravnega posla druge toženke za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001), kot izhaja iz zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri tej nepremičnini z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2018 pri notarju A. A., vloženega v zemljiško knjigo pod Dn. št. 000/2018, ID predloga 002, ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ta zaznamba vrstnega reda izbriše, pa se zavrže;
sicer se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (t. j. v 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točki izreka) potrdi navedena odločba sodišča prve stopnje.
II. Pritožbi druge toženke zoper dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje z dne 18. 9. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana dopolnilna sodba v 1. točki izreka razveljavi, tožba v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001) z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2018 pri notarju A. A., vloženega v zemljiško knjigo pod Dn št. 000/2018, ID predloga 002, pa se zavrže;
sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (t. j. v 2. točki izreka) potrdi dopolnilna sodba sodišča prve stopnje.
III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za poznejšo sodbo.
JEDRO
Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke.
Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami.
Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.
Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve.
V zemljiški knjigi je z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko. Že na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.