TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 92 % stroškov postopka, tožena stranka pa tožeči stranki 8 % stroškov postopka.“

II. V ostalem se pritožba tožeče, pritožba tožene stranke pa v celoti zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Za čas od nezakonite razrešitve do ukinitve AUKN je toženka po obrazloženem dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini plač, ki bi jih prejel, upoštevati pa je treba tudi že izplačano odpravnino, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Presoja sodišč v upravnem sporu, da je bil akt o razrešitvi tožnika nezakonit, temelji na ugotovitvah, da v postopku razrešitve v DZ tožnik ni imel možnosti sodelovanja, saj na sejo Mandatno-volilne komisije ni bil vabljen, vabljeni predstavniki Vlade pa so na seji pisni predlog za tožnikovo razrešitev (s katerim je bil tožnik seznanjen in je nanj podal pripombe) še dodatno obrazložili, Mandatno-volilna komisija se do dodatnih očitkov ni opredelila in sklep o razrešitvi ni bil obrazložen. Dolžnost obrazložitve upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravno varovani položaj tožnika, izhaja iz določb ZUP, ravnanje DZ pa tudi ni bilo skladno z določbami Poslovnika DZ; DZ je kršil 22. člen Ustave.